Borilni športi
"Combat Sports"

Tekmovanja v borilnih športih segajo nazaj skoraj 3000 let. Eden prvih olimpijskih (borilnih) športov je bil Pankration (kombinacija boksa in rokoborbe). V bistvu je šlo za prvo verzijo "No Holds Barred" bojevanj. Bil je zelo krut šport (skoraj brez omejitev - dovoljeno ni bilo le grizenje in udarci v oči) in veliko bolj nasilen (velikokrat se je boj končal z nezavestjo ali smrtjo) kot današnje izpeljanke.

Veliko borilnih veščin najdemo tudi v športni izpeljanki (kot borilni šport). Med najbolj razširjenimi borilnimi športi so boks (boxing), kickboxing, rokoborba (wrestling), sabljanje (fencing), karate in judo. V to skupino uvrščamo tudi mešane borilne veščine (Mixed Martial Arts), ki so namenjene tekmovanju.
Prednost borilnih športov je v tem, da razvijajo fizično pripravljenost in borbeno veščost, medtem ko je slabost v tem, da imajo vrsto omejitev (kar pomeni odmik od realnosti). Dejansko prihaja do opuščanja elementov samoobrambe (zaradi varnosti tekmovalcev), kar se doseže z omejitvami pri pravilih borbe (običajno niso dovoljeni udarci in prijemi, ki tangirajo vitalne dele telesa).

Od vedno obstaja iskanje popolnega oz. najboljšega borilnega sistema. Kateri je najboljši je težko reči oziroma ni mogoče nedvoumno izbrati. Borilne sisteme sicer lahko razvrstimo po učinkovitosti, vendar kot se ugotavlja, uspešnost borca v borbi ni odvisna samo od učinkovitosti borilnega sistema.
Dejstvo je, da je sama borilni sistem ne naredi dobrega borca. Največji del je odvisen od posameznika in način treniranja je pomembnejši od same vrste borilnega sistema. Treniranje mora biti čimbolj podobno realni borbi (treniraj kot se boš boril).
Sestavine uspešnega borca so:
- fizična pripravljenost
- izkušnje (oziroma psihična pripravljenost)
- borilni sistem (oziroma borbena veščost)
Vidimo, da je sam borilni sistem le delček dobrega borca, ter niti slučajno sam po sebi ne zadostuje.

Borilne sisteme bi lahko v grobem (glede na nabor tehnik) razdelili v dve skupini:
- sistemi pri katerih se bojujemo z udarci (Striking) [Muay Thai Kickboxing, Kyokushinkai Karate, Western Boxing, Jeet Kune Do]
- sistemi pri katerih se bojujemo s prijemi/meti (Grappling) [Brazilian Jiu Jitsu, Judo, Wrestling, Sambo]
Običajno uporabljajo borilni sistemi tako udarce kot prijeme, le da pri nekaterih določeni elementi prevladujejo. V borbi se srečujemo (predvsem) s tremi situacijami:
- borba stoje (Stand-up Fighting):
   - borba na razdalji (Distance Fighting) - za to situacijo so značilni udarci z roko in nogo - [med najboljšimi stili v tej kategoriji so Boxing, Kickboxing, Muay Thai in Karate]
   - borba v neposrednem kontaktu (Clinch Fighting) [t.i. trapping razdalja] - v tej situaciji je možna tako uporaba udarcev (predvsem komolci in kolena) kot tudi prijemov (predvsem rušenje na tla in meti) - [med najboljšimi stili v tej kategoriji so Freestyle wrestling, Greco-Roman wrestling, Sambo, Judo in Muay Thai]
- borba na tleh (Ground Fighting) - v tej situaciji je ravno tako možna uporaba udarcev kot prijemov (predvsem vzvodi in davljenja) - [med najboljšimi stili v tej kategoriji so Brazilian Jiu-Jitsu, Shoot wrestling, Catch wrestling, Judo, Sambo]
Da bi lahko obvladali vsako situacijo je priporočljivo, da poznamo tako "strikerske" kot "graplerske" tehnike ter obvladujemo bojevanje v vseh treh situacijah.

Priporočeno je, da vadimo borilne sisteme, ki uporabljajo tako udarce (Striking) kot prijeme/mete (Grappling) oz. da kombiniramo posamezne sisteme. Glede na to, da sta Muay Thai Kickboxing in Brazilian Jiu Jitsu eni najbolj uspešnih (športnih) borilnih sistemov mnogi priporočajo treniranje njiju v kombinaciji (enako bi lahko npr. kombinirali Karate in Judo ali boks in rokoborbo). Najverjetneje ta dva sistema nista "najboljša" zaradi svoje učinkovitosti ampak zaradi načina treniranja, ki se zelo približa tistemu v (športni) borbi.

MMA (Mixed Martial Arts) že same po sebi pomenijo treniranje več borilnih sistemov hkrati, kar ima velikokrat za posledico tudi seštevanje števila tehnik. Za obvladanje takega sistema je potrebno veliko treninga, tako za obvladanje številnih tehnik kot razvoj telesnih sposobnosti (physical attributes) [kot so moč, hitrost, gibčnost in koordinacija za njihovo izvedbo]. V današnjem času si lahko le malo ljudi privošči toliko časa za treniranje (razen profesionalnih borcev), da bi obvladali takšen sistem MMA. Zelo malo ljudi namreč lahko doseže takšno fizično pripravljenost, da naredi "bob and weave" kot boksar, udarec z nogo kot tajski boksar ali obrani udarec kot Bruce Lee. Zaradi tega so se razvili enostavnejši sistemi, ki ne temeljijo toliko na fizičnih sposobnostih (Non Attribute Based) in se jih lahko vsakdo (dokaj enostavno) nauči. Med pomembnejšimi inštruktorji v tej kategoriji so zlasti inštruktorji SBGi (Straight Blast Gym):

• Matt Thornton (Brazilian Jiu-Jitsu) [USA]- Uči MMA zelo funkcionalno in živo (Aliveness). Pretežni del njegovega programa sestavljajo BJJ, rokoborba in boks. Uči JKD sistem, kateri dejansko nima nič skupnega z večino današnjih JKD stilov. Matt je namreč razvil svoj sistem (po JKD filozofiji) in se ne oklepa tistega kar je učil Bruce Lee (tradicije). Zelo velik poudarek je na sparingu in praktični vadbi. Kljub temu, da se s takšno vadbo zelo dobro pripravi posameznika za bojevanje, smo mnenja, da takšna vadba sama po sebi ne zadošča za učinkovito samoobrambo (ker je preveč športno usmerjena in in temelji na "fair play"-u) ter se priporoča dodajanje določenih konceptov RBSD sistemov.
• Rodney King (Street Boxing) [Južna Afrika] - Razvil je "Non Attribute Based" sistem boksanja imenovan "Crazy Monkey". Temelji na temu, da si ustvarimo ščit z rokami tako da položimo dlani glavo ter s podlahtmi in komolci branimo prihajajoče udarce. Sistem je namenjen kot pomoč pri obrambi od napadalcev, ki imajo boljše boksarske sposobnosti in so bolje fizično pripravljeni. Crazy Monkey je zelo dober sistem tudi za samoobrambo na ulici, ni pa primeren za obrambo pred napadi z orožjem. Dejansko bi lahko CM uvrstili med RBSD sisteme, čeprav je bolj namenjen športnemu bojevanju.
• Luis Gutierrez (varnostnik) in Paul Sharp (policist) [Kanada] - Razvila sta metodo "ISR Matrix" (Intercept, Stabilize, Resolve), katera je namenjena samoobrambi za policijske, vojaške in civilne namene. Ena glavnih tehnik je "Helmet" (Trained Flinch Response) s katero si zaščitimo glavo in omogoča da napademo nasprotnika. Dejansko ko nasprotnik sproži napad pokrčimo našo prednjo roko tako da dlan položimo za vrat in ostane komolec obrnjen naprej proti nasprotniku ter istočasno drugo roko pokrčimo tako da položimo podlaht na čelo tako da je dlan te roke obrnjena navzven in s palcem te roke slonimo na podlaht druge (prednje) roke. V tem položaju napademo nasprotnika. V tem položaju zakrijemo večino "knock-out" točk (predvsem čeljust in zadnjo stran vratu). Ko smo s komolcem udarili v nasprotnika se predvideva prehod na "grapplling". Namen te metode je da onesposobimo napadalca in mu pri tem povzročimo čimmanj poškodb (torej je bolj za profesionalce kjer je cilj da čimmanj poškodujemo napadalca). Sistem je delno uporaben na RBSD področju, saj je Helmet izjemno uporabna zadeva. Glede na to, da sistem večinoma temelji na (športnem) grapplingu, ga ne moremo smatrati kot čisti RBSD sistem.

Najbolj prestižna tekmovanja v športnih borbah so sledeča:

• MMA -> UFC (Ultimate Fighting Championship)

• Striking (Stand-up) -> K-1

• Grappling ->ADCC (Abu Dhabi Combat Club) Submission Wrestling World Championship