Odgovori na vprašanja obiskovalcev
"Answers at the questions of the visitors"

Vprašanje: Prosim, če mi lahko sporočite kje in kdaj se lahko pri vas trenira samoobramba. Sem iz Ljubljane.
Odgovor: Naši treningi samoobrambe potekajo v okviru vadbenih skupin. Zaenkrat poteka vadba v Kopru, z januarjem 2009 bo začela vadba v Ljubljani in v kratkem načrtujemo da bi vadbena skupina začela delovati tudi v Trstu. Več si lahko ogledate tukaj.

Vprašanje: Zelo rad bi začel trenirati samoobrambo oz. neko učinkovito borilno veščino pa ne vem kako začeti. Mi lahko date kakšen nasvet?
Odgovor: Priporočamo, da si preberete kakšno knjigo, ogledate kakšen video ter da redno vadite. Najboljše knjige o samoobrambi (in samozaščiti) so:
  1) Attack Proof - John Perkins,
  2) Urban Combatives Manual - Lee Morrison,
  3) Streetwise - Peter Consterdine,
  4) Real World Self-Defense - Jerry Van Cook,
  5) Dead or Alive - Geoff Thompson in
  6) Real Fighting - Peyton Quinn.
Najboljši videoposnetki o samoobrambi so:
  1) Attack Proof Companion Video Series - John Perkins,
  2) Old School Series - Carl Cestari,
  3) Jim Grover's Combatives Series - Kelly McCann,
  4) Fight Back ali At Close Quarters - Lee Morrison in
  5) Reality Based Self Defense - Bill Kipp in Peyton Quinn.
Kateri so najboljši borilni sistemi je težko oceniti, ker je uspešnost bojevanja odvisna tudi od fizične in psihične pripravljenosti borca. Ne glede na to, pa glede na način treniranja lahko priporočimo (če nimate možnosti trenirati RBSD sistema):
  1) Boks,
  2) Jeet Kune Do ali
  3) Muay Thai.
Če vam ostaja časa lahko poleg omenjenih striking sistemov poskusite kakšnega od grappling sistemov kot so:
  1) Sambo,
  2) Judo (oz. Jiu-jitsu) ali
  3) Rokoborba (Grško-rimski ali prosti slog).

Vprašanje: Zanima me, ali se lahko pri Vas kupi plinski razpršilec - solzivec - za samoobrambo.
Odgovor: Naša spletna stran ni komercialne narave in ničesar tudi ne prodajamo. Sicer pa glede solzilca svetujemo, da poleg tega da ga nabavite (če ga pač že), da se naučite tudi ga uporabljati v krizni situacij. Samo posedovanje "orožja" vam ne zagotavlja, da ga boste v situaciji pod pritiskom tudi vedeli pravilno uporabiti. Eden inštruktorjev, ki uči metode uporabe solzilca je Kelly McCann.

Vprašanje: Malo sem pogledal na okoli in nisem našel nobenega kluba, kjer bi poučevali samoobrambo. Ali je mogoče svetujete treniranje kakšne druge borilne veščine, ki bi bila uporabna pri samoobrambi?
Odgovor: Res je, klubov, ki bi poučevali izključno samoobrambo, praktično v Sloveniji ni. Ponekod je samoobramba del učnega programa, kjer se poskuša tehnike posamezne veščine uporabiti v namen samoobrambe. Po našem mnenju je en ključnih elementov dobrega borca dobra kondicijska pripravljenost za bojevanje ter v tej smeri tudi svetujemo treniranje. Svetujemo da trenirate eno veščino za udarjanje (Striking) [npr. Muay Thai ali Boks] katero dopolnjujete z eno veščino za prijeme (Grappling) [npr. Judo ali Rokoborba]. Če dobite kje klub ki poučuje oboje v enem (npr. MMA), je tudi dobra izbira.

Vprašanje: Katera je najboljša veščina za uporabo pri samoobrambi? Kako kaj BJJ, boks, Muay Thai?
Odgovor: Razlikovati je potrebno med športno borbo in bojevanjem za samoobrambo. Običajno grappling, ki je zelo uporaben pri športnih borbah, ni primeren za samoobrambo. Če se zapletemo z nasprotnikom s prijemi nas lahko kmalu npr. ali ta zabode ali njegov kolega udari. Ravno tako zaščitne boksarske rokavice onemogočajo vrsto udarcev, ki so zelo uporabni pri samoobrambi. Uporaba zaprte pesti ni priporočljiva, razen v primerih ko udarjamo v telo (udarci v telo pa pri samoobrambi niso najboljša izbira). BJJ je sicer zelo dober za grappling ampak ima omejeno uporabnost pri samoobrambi. Muay Thai je načeloma zelo dober, ampak vadba z uporabo rokavic dejansko ni najboljša za samoobrambo. Boks ima še dodatno pomanjkljivost, da uporablja samo roke in tudi tehnike so osnovane predvsem za napadalce z boksarsko tehniko. Ena dobrih rešitev je ta, da se pri vadbi posameznega borilnega sistema del vadbe nameni uporabi za samoobrambo. To pomeni, da se tehnike (kontrolirano) poskuša izvesti brez zaščitne opreme (brez rokavic,..) in v cilje, ki niso dovoljeni v športnih borbah (vrat, oči, genitalije,..). Ravno tako se preizkusi tehnike proti napadalcu z orožjem (npr. nož ali pištola) ali proti več napadalcem (2-3). Nenazadnje je potrebno zadevo preizkusiti v stresni oz. adrenalinski situaciji, kjer se uporabi maksimalno zaščitno opremo (čelada, rokavice, ščitniki za genitalije,..).

Vprašanje: Na vaši spletni strani imate naštete številne DVD-je in zelo težko se je odločiti kaj kupiti. Naštejte 10 DVD-jev, kateri so po vašem mnenju najboljši? Kateri so po vašem mnenju najboljši inštruktorji RBSD?
Odgovor: Res je ponudbe veliko, a le nekateri sodijo v sam vrh po kvaliteti. Če že moramo izbrati, pol bi lahko rekli, da med prvih 10 sodijo sledeči:
  - Attack Proof Companion Video: Part 1, 2 & 3, John Perkins
  - Guided Chaos Groundfighting, John Perkins
  - Jim Grover's Combatives Series: Volumes 1, 2 & 3, Kelly McCann
  - Old School Series, Carl Cestari
  - At Close Quarters, Lee Morrison
  - Reality Based Self Defense, Bill Kipp in Peyton Quinn
  - Jim Grover's Situational "Self-Offense", Kelly McCann
  - Fight Back, Lee Morrison
  - The Shredder Package, Richard Dimitri
  - The Pavement Arena: Parts 1, 2, 3 & 4, Peter Consterdine in Geoff Thompson
Med najbolj priporočenimi viri za učenje so: John Perkins, Kelly McCann, Rich Dimitri, Carl Cestari, Geoff Thompson in Lee Morrison. To so viri, ki jih preprosto ne morete prezreti. Zelo priporočeni so tudi nekateri drugi: Peter Consterdine, Peyton Quinn, Bill Kipp, Sammy Franco, Tony Blauer, Marc McYoung in Jim Wagner. Glede športnega bojevanja pa sta obvezna vira Rodney King in Matt Thornton.

Vprašanje: Katera je po vašem mnenju najboljša borilna veščina?
Odgovor: Najboljše borilne veščine ni, so pa borilne veščine oz. bolje rečeno borilni sistemi, ki so boljši od drugih. Delno so ti borilni sistemi bolj učinkoviti za bojevanje, najpomembneje pri njih pa je način njihovega treniranja, ki se zelo približa realnemu bojevanju. Mnenja smo, da dobrega borca naredi 1) psihična pripravljenost, 2) fizična pripravljenost in 3) borilni sistem. Noben element sam po sebi ne zadostuje, ampak gre za njihovo (zelo kompleksno) kombinacijo. Med najpomembnejšimi elementi je zagotovo psihična pripravljenost (50-70%), temu sledi fizična pripravljenost (20-30%) in šele na tretjem mestu je naša borilna veščina (10-20%). Sam borilni sistem na zadostuje za zmago! Če primerjamo (fizično) kondiciranje in treniranje borbenih tehnik, kmalu ugotovimo, da mora praviloma pri treniranju kondiciranje predstavljati cca. 80% traniranja v primerjavi z vadbo borbenih tehnik. Zelo pomembno je, da se fizično in psihično pripravimo na borbo. Za psihično pripravljenost izvajamo razne vizualizacije, NLP, treninge v stresno-adrenalinskih situacijah ter drugih okoljih, kjer predvidevamo, da se bomo bojevali. Ravno tako za fizično pripravljenost izvajamo vaje za krepitev silovitosti, vzdržljivosti, hitrosti ter drugih sposobnosti, ki so pomembni za bojevanje. Nenazadnje je na vrsti borilni sistem, kjer vadimo bojevanje (tako sami kot s partnerji) oziroma razne principe/koncepte ter tehnike.

Vprašanje: Treniram boks, pred leti pa sem treniral Judo. Pravite, da je Combatives ena najbolj učinkovitih borilnih veščin za samoobrambo. Zakaj pol na UFC in podobnih tekmovanjih ni nobenega, ki trenira to veščino? Ali ste res prepričani, da bi v sparingu med Combatives in boksom ali Judom zmagal Combatives?
Odgovor: Prvo je potrebno povedati, da Combatives (oz. drugi RBSD sistemi) ni borilni šport in torej ni namenjen tekmovanju. Combatives uporablja udarce v dele telesa, ki lahko povzročijo trajne poškodbe ali celo smrt. Boks, Judo in drugi borilni športi imajo določena pravila (oz. so prepovedani določeni udarci/prijemi), medtem ko pri Combatives ni nobene omejitve (dovoljeno je vse). Zato pri Combatives tudi ni sparingov! Dejansko se izvajajo "športni" sparingi za potrebe kondiciranja, ampak to ni pravi Combatives. Combatives je namenjen uporabi v situacijah ko gre za življenje ali smrt.

Vprašanje: Zanima me zakaj trenirati samoobrambo, če že treniraš neko borilno veščino? Za potrebe dejanske obrambe se pač boriš bolj za res. Udarce in druge tehnike, ki se uporablja pri samoobrambi, učijo različne borilne veščine. Zakaj mislite, da je pol specifično treniranje samoobrambe sploh potrebno?
Odgovor: Samoobramba (oziroma sodobni RBSD sistemi nasploh) je namenjena obrambi pred (fizičnim) napadom. Ne gre ne za borilno veščino (je torej brez nekih tradicionalnih elementov) in tudi ne za borilni šport (je torej brez omejitev). Namen samoobrambe je, da storimo vse potrebno, da zaščitimo sebe (in osebe, ki so z nami) ko smo napadeni. Samoobrambo se trenira tako, da bo delovala v resnični situaciji in tudi s tehnikami, ki nam bodo v takšnih primerih lahko dejansko pomagale. Pri samoobrambi se učijo samo stvari ki v praksi resnično delujejo, brez nepotrebnih in neučinkovitih zadev. Če specifičnih tehnik za potrebe samoobrambe ne treniraš, jih tudi v neki realni stresni situaciji ne boš uspel izvesti (in se tako obraniti).

Vprašanje: Kako veste, da vaš sistem deluje? Ste ga preverili v praksi? Ste se že borili proti drugim borilnim veščinam, da bi preverili njegovo učinkovitost?
Odgovor: Osrednji del našega sistema je Combatives, kateri je bil preizkušen v 2. svetovni vojni in tudi po njej ter se je izkazal kot izjemno učinkovit sistem. Ravno tako principi, katere vključujemo, temeljijo na večletnih raziskavah in praktičnem preverjanju posameznih inštruktorjev. Elementi našega sistema so že večkrat pokazali, da so učinkoviti. Ko smo že v prejšnjih odgovorih navedli, samoobramba ni namenjena sparingu oz. športnim borbam, ker je že v osnovi zasnovana kot nešportna in nevarna! Povedati je treba tudi to, da pri športnih borbah največ vplivata fizična in psihična pripravljenost ter da borilna veščina sama po sebi ni odločilna! Če bi dejansko oklestili od Combatives tehnike, ki so po določenih pravilih tekmovanja prepovedane (npr. UFC), pol bi dejansko ta sistem izgubil svoje bistvo. V takem okolju (kjer pač je sistem bojevanja omejen s pravili) igrajo najpomembnejšo vlogo fizična in psihična pripravljenost, ki sta tudi odločilna glede tega kdo bo zmagal. Če bi iz našega sistema samoobrambe izluščili nevarne elemente in naredili nek športen borilni sistem, bi bilo podobno kot če bi mačku ostrigli kremplje. Bojevanje po pravilih "samoobrambe" (torej brez pravil) je preveč nevarno in torej nesmiselno. Kot že rečeno so princip in koncepte na katerih temelji naš sistem preverili že številni vojaki (zavezniške sile med WWII), policisti (John Perkins,..) in tudi civilisti v praksi.

Vprašanje: Na vaši spletni strani opisujete Combatives, ampak nikjer nisem zasledil kje se da to zadevo trenirati. A obstajajo kakšni klubi v Sloveniji? Kaj priporočate?
Odgovor: V Sloveniji ni nobenega (vsaj nam ni znano) kluba, kjer bi se učilo Combatives. Combatives tudi sicer ni zelo razširjen, saj je bil prvenstveno namenjen vojski in se ni učil kot borilna veščina. Sicer pa obstaja kar nekaj virov o Combatives. V kolikor vas zanima klasični WWII Combatives priporočamo (videoposnetke) Carla Cestarija, za učenje modernega Combatives pa priporočamo Kelly McCanna. Če vas zanima kako Combatives uporabiti kot RBSD sistem oziroma za potrebe samozaščite priporočamo Lee Morrisona. Kot nadgradnjo Combatives z drugimi uporabnimi principi/koncepti pa vsekakor priporočamo Johna Perkinsa. Dobro je, da si preberete tudi kakšno klasično knjigo o Combatives. Najboljši knjigi o Combatives sta Get Though od W.E. Fairbairna in Kill or Get Killed od Rex Applegata. Zalo dobri knjigi sta tudi Cold Steel od Johna Styersa in Do or Die od Drexel Biddla.

Vprašanje: Ne treniram nobene borilne veščine. Občasno grem v fitnes. Zaradi službe sem večkrat primoran hoditi okoli po noči, kjer srečujem tudi zelo čudne ljudi in skupine. Včasih se počutim tudi malce ogrožen, zlasti se bojim da bi me kdo napadel z nožem. Katera kako se učinkovito obraniti pred napadom z nožem? Ali lahko opišete kakšno tehniko?
Odgovor: V primeru noža je bolj ni priporočljivo, da gledamo zadevo samo z vidika samoobrambe ampak moramo zadevo pogledati malo širše in sicer z vidika samozaščite. Obrambe pred nožem, ki bi 100% delovala, praktično ni. So sicer metode s katerimi smo lahko zelo učinkoviti ampak če nas napade izkušeni napadalec, ni nujno da bomo uspešni. Najbolj pomembno je, da se konfliktu izognemo, saj le tako zagotovo preprečimo, da bomo poškodovani! Pomembno je, da se izogibamo nevarnih lokacij ter da neprestano opazujemo morebitne nevarnosti. Če opazimo neko nevarnost se ji skušamo izogniti (ali izbrati drugo pot ali zbežati stran). V kolikor se nevarnosti ne moremo izogniti se skušamo z napadalcem pogajati. Zadnja rešitev je fizičen spopad (ko pač ni drugega izhoda), kjer pride na vrsto samoobramba. Obramba pred nožem sodi med najzahtevnejše elemente samoobrambe, saj si napak ne smemo privoščiti. Zelo težko je napisati, kakšna je optimalna obramba pred nožem, vsekakor pa je pomembno, da se pravočasno izmaknemo iz linije napada, da vzpostavimo nek začasen nadzor nad orožjem (ne pa usmeriti vso pozornost le na orožje) ter da istočasno napademo v vitalen del napadalca. Obstaja kar nekaj taktik, ki bi lahko delovale v primeru obrambe pred napadom z nožem, ampak kot rečeno nobena ne zagotavlja 100% uspešnosti. Vsekakor pa ne poskušamo izvesti razorožitve (razen če to ni res nujno potrebno).

Vprašanje: Pravite, da je osrednji del vašega sistema Ki Chuan Do, obenem pa zagovarjate tudi druge sisteme. Meni se zdi KCD zelo čuden in kljub temu, da že leta treniram borilne veščine, nisem še videl nič podobnega. Nekatere stvari pri tem vašem sistemu se mi zdijo skoraj preveč čudne, da bi lahko v praksi res delovale.
Odgovor: Kot smo napisali pri predstavitvi je osrednji del vašega sistema Ki Chuan Do (po novem imenovan Guided Chaos). Po dolgoletnem iskanju in preučevanju različnih sistemov (tako Combatives kot drugih RBSD sistemov), je Guided Chaos po našem mnenju najboljši samostojen sistem bojevanja. Smo pa odprti tudi za druge ideje in koncepte, zato preučujemo dalje. Naš sistem je namreč še v razvijanju in naš namen je Perkinsov sistem še nadalje razvijati in izboljševati. Guided Chaos je na prvi pogled res čuden, to pa zato, ker temelji na principih/konceptih in (skoraj) ni vezan na obliko (tehnike). Najbolj so pomembne "spretnosti", katere razvijamo z določenimi drili (vajami), saj se na njihovi podlagi bojujemo. Bojevanje temelji na gibanju v odvisnosti od napada ter ne gre za vnaprej določene tehnike. Perkinsov sistem temelji na principih, ki so bili dokazani kot učinkoviti (tudi sam je svoj sistem večkrat preizkusil v praksi), ravno tako mnogi vrhunski specialisti bojevanja brez orožja (Jim Cirillo vrhunski član NYPD Stakeout Squad, Dick Shea član originalnega tima Navy SEAL, David Chesher nekdanji član SWAT tima, Eric Haney ustanovni član Delta Force, Bradley J. Steiner predsednik International Combat Martial Arts Federation, Michael Goldman inštriktor policijske obrambne taktike v New Yorku,..) so potrdili učinkovitost tega sistema.

Vprašanje: Ki Chuan Do ima določene podobnosti z Krav Maga in Systema. A lahko naredite primerjavo s tema dvema sistemoma ter poveste koliko je katera učinkovita?
Odgovor: Tako KCD (kateri izvira iz Combatives) kot Systema in Krav Maga so v osnovi vojaški sistemi bojevanja brez orožja. Systema tako kot KCD temelji na principih (čeprav se nekateri principi precej razlikujejo), medtem ko Krav Maga temelji predvsem na tehnikah. Eden bistvenih elementov (spretnosti) pri KCD je senzibilnost, katera presega tisto pri Systema, pri Krav Maga pa ta element manjka. Krav Maga je dobra osnova za samoobrambo, ima pa nekatere pomanjkljivosti (temelji na tehnikah in odsotnost uporabe senzibilnosti). Systema je (kot KCD) nekoliko naprednejši sistem, vendar je KCD veliko enostavnejši in bolj sistematičen za učenje. Več glede primerjave med temi sistemi najdete na naši strani o borilnih veščinah. Če že moramo podati neko oceno o učinkovitosti (čeprav je to zelo nehvaležno), pol bi rekli: KCD je zelo enostaven in zelo učinkovit, Systema je ne enostaven in zelo učinkovit ter Krav Maga je enostaven in učinkovit. Kot smo že povedali v prejšnjih odgovorih sama veščina ne igra ključne vloge pri tem kdo bo zmagal pri fizičnem spopadu, ampak imata večjo vlogo psihična pripravljenost (umsko stanje) in fizična pripravljenost.

Vprašanje: Že eno leto treniram Tai Chi. Večinima delamo forme in Chi Kung. Glede na to, da navajate, da ste trenirali to borilno veščino, me zanima kako je uporabna za samoobrambo? Ali še vedno kaj vadite Tai Chi?
Odgovor: Taijiquan sem treniral par let. Veliko sem raziskoval zakaj je ta borilna veščina telesnih stražarjev kitajskega cesarja spremenila v običajno "telovadbo" za starejše. Dejansko se je ta izjemno učinkovita borilna veščina večinoma izgubila in danes 90% vsega Taijiquana ni uporabna kot borilna veščina, zelo malo je tudi inštruktorjev, ki ga učijo kot borilno veščino. Pri iskanju uporabnosti Taijiquana sem naletel na Johna Perkinsa, ki je v svoj sistem Guided Chaos (Ki Chuan Do) vključil principe Combat Tai Chi-ja. Perkins je dejansko izluščil iz Taijiquana njegovo bistvo in ga uporabil. Taijiquan namreč razvija določene telesne spretnosti (zlasti sproščenost, ravnotežje, koordinacijo in občutljivost), Perkins pa je za razvijanje teh spretnosti sestavil določene drile (vaje) s katerimi je zamenjal forme. Danes form (zaradi pomanjkanja časa) ne izvajam, izvajam pa drile s katerimi dosežem isti rezultat kot če bi izvajal formo. Na žalost je danes skoraj nemogoče najti inštruktorja Taijiquana, ki te bo vedel ali hotel naučiti borbenih elementov Taijiquana (Combat Tai Chi).

Vprašanje: Zasledil sem, da vaš sistem temelji na konceptih. Ali lahko poveste katerih? Jaz namreč treniram Wing Chun, ravno tako pa se držim konceptov Jeet Kune Do-ja. Mnenja sem namreč, da je Jeet Kune Do najbolj dovršen sistem bojevanja.
Odgovor: Ki Chuan Do temelji na principih/konceptih in je v osnovi brezobličen sistem (skoraj brez vnaprej določenih tehnik). Namesto učenja konkretnih tehnik se pri KCD vadi določene principe (sproščenost, ravnotežje, koordinacijo in občutljivost), res pa je da osnovni udarci izhajajo iz WWII Combatives. Podobnost z Wing Chun-om najdemo pri uporabi senzibilnosti. KCD ima tudi sistem vadbe senzibilnosti imenovan Contact Flow, ki se od Chi Sau razlikuje po tem, da nima vnaprej določene oblike in je nekooperativne narave. KCD je v osnovi skladen s koncepti (oz. filozofijo) JKD-ja, edina razlika je v tem da ne temelji na tehnikah. KCD je brezobličen in temelji na ekonomiji gibanja.

Vprašanje: Že vrsto let traniram in raziskujem različne borilne veščine (JKD, Kali, Silat, Krav Maga,..). Če pogledamo posamezne boljše borilne veščine kmalu ugotovimo, da obstajajo določeni univerzalni principi oz. borilni koncepti. Ali te principe vsebuje tudi Ki Chuan Do in v čem se razlikuje od ostalih borilnih veščin?
Odgovor: Ki Chuan Do (KCD) se bistveno razlikuje od večine borilnih veščin, saj temelji na principih in ne na tehnikah. V osnovi mu je še najbolj podoben Systema, čeprav se precej razlikujeta. Bistvena lastnost KCD-ja je v tem, da gradi na spretnostih posameznika (predvsem na sproščenosti, ravnotežju, koordiniranosti in senzibilnosti) in se ne osredotoča na tehnike (tehnika je pač posledica situacije). To je eden redkih sistemov, ki gradi na tem, da se tehnike izvajajo dejansko iz »podzavesti« in se jih ne memorizira vnaprej. KCD je v osnovi Commbatives, kateri uporablja senzibilnost (oziroma "notranje" elemente) Tai Chi-ja in na tleh indijansko bojevanje. Z napredovanjem (razvojem specifičnih spretnosti) se »opusti« vzorce tehnik in udarci se izvajajo »avtomatsko«, glede na situacijo. KCD temelji na ekonomiji gibanja in skuša biti brez oblike (formless). Čeprav je veliko principov zelo podobnih drugim borilnih veščinam, je njegov koncept drugačen od kakršnekoli druge borilne veščine! Mnenja smo, da je to borilna veščina (oz. tip borilne veščine) naslednje generacije.

Vprašanje: Imam 20 let in nimam izkušenj s treniranjem borilnih veščin. Veliko sem gledal po spletu in primerjal posamezne veščine med seboj. Najraje bi začel trenirati Systema. Ali obstaja kakšen klub kjer trenirajo Systema v Sloveniji? Ali obstajajo kakšne podobnosti s KCD-jem?
Odgovor: Systema je borilna veščina, ki je postala izjemno popularna v zadnjih 10-ih letih. Nastal kot vojaška različica Samba, mnogi pa v njem vidijo veliko podobnosti z Aikidom. Systema in KCD imata veliko skupnega, prav tako je tudi veliko razlik med njima. Ena najpomembnejših podobnosti med njima je to, da oba sistema uporabljata instinktivne reakcije in spontane naravne gibe ter dajeta velik poudarek sproščenosti in dihanju. Čeprav se nam zdi Systema zelo komercialno usmerjen, ga smatramo kot izjemno napredno in učinkovito borilno veščino, zato ga vsekakor zelo priporočamo. Edini klub v Sloveniji, kjer smo zasledili, da imajo elemente Systema vključene v svoj sistemu vadbe je Ryukyu Kempo Slovenija .

Vprašanje: Imam 50 let in rad bi začel trenriati neko borilno veščino, ki jo bom lahko izvajal do visoke starosti. Razmišljal sem, da bi začel vaditi Taijiquan, vendar imam občutek, da ni ravno uporabna za samoobrambo. Kaj mi svetujete?
Odgovor: Ravno nasprotno, Taijiquan je ena najbolj učinkovitih borilnih vešči nasploh! Žal pa danes večinoma ga ne učijo kot borilno veščino. V času vrhunca te veščine (pred 150-imi leti) je bil Yang Lu Chan glavni inštruktor borilnih veščin za telesne stražarje kitajskega cesarja. Imenovali so ga "Nepremagljivi Yang". To nam pove kakšen potencial ima ta borilna veščina. Na žalost danes obstaja zelo malo učiteljev, ki učijo TJQ v duhu borilne veščine. Večinoma učijo njegov zunanji del, pozabljajo pa na njegovo notranjo strukturo in borilne aplikacije. V kolikor vas TJQ zanima vam ga toplo priporočam, saj je to izvrsten sistem da razvijete sproščeno in koordinirano telo, ravnotežje in senzibilnost. Ko boste čez kakšno leto obvladali gibanje skladno s principi Tajiquana si preberite kakšno knjigo (glede Taijiquana [Mastering Yang Style Taijiquan od Louis Swaim in Cheng Tzu's Thirteen Treatises on T'ai Chi Ch'uan od Cheng Man Ching], glede energije [The Way of Energy od Lam Kam Chuen in Ki in Daily Life od Koichi Tohei], glede moči [Taijiquan: Through the Western Gate od Rick Barrett in Taijiquan Wuwei od Kee-Jin Wee] in aplikacij [Practical Use of Tai Chi Chuan od Yang Sau Chung in Attack Proof od John Perkins]) ter boste tako nadgradili vaše znanje in ga spremenili v borilno veščino. Ravno tako zelo priporočam ogled videoposnetka Stand Still Be Fit od Lam Kam Chuen-a in serije Internal Strength od Mike Sigman-a ter za kakšno idejo tudi da pogledate kakšen DVD Johna Perkinsa.

Vprašanje: Že 6 let treniram Shotokan Karate. Sem iz Maribora. Opažam, da Karateja ni kaj dosti videti pri glavnih tekmovanjih v borilnih veščinah. Nekateri pravijo, da ni dovolj učinkovit. Razmišljam, da bi začel trenirati kaj drugega. Kaj priporočate?
Odgovor: Karate dejansko kot se ga večinoma trenira danes ne dosega učinkovitosti, kot bi jo lahko. Pri Karateju prihaja preveč do omejevanja s športnimi pravili in tradicionalnimi okvirji ter tako izgublja svojo saoobrambno naravo. Samo učinkovitost tega sistema pa potrjuje dejstvo, da sta ga kot njihov osnovni sistem bojevanja izbrali dve svetovno znani avtoriteti na področju samozaščite, Geoff Thompson in Peter Conterdine. Predlagam, da se pri treniranju Karateja ne omejujete na športna pravila tekmovalnega karateja, ravno tako priporočam, da se ne oklepate tradicionalnih elementov karateja. Uporabite njegove principe in izluščite učinkovite tehnike. Karate naredite živ tako da občasno trenirate tudi kakšno drugo borilno veščino oziroma vadite z mojstri drugih borilnih veščin. Priporočam tudi, da v svoj karate vključite kakšen element (princip) Jeet Kune Do-ja.

Vprašanje: Rad začel trenirati neko borilno veščino. Zlasti me zanima kakšna interna borilna veščina. Rab bi začel trenirati Tai Chi, vendar blizu mene ni nobenega takšnega kluba, je pa en Aikido klub. Kaj mi svetujete? A je Aikido dober za samoobrambo?
Odgovor: Aikido je po svojem izvoru zagotovo ena najboljših borilnih veščin. Danes pa večinoma najdemo Aikido kot vadbo za zdravje in duhovnost. Nedvomno se pri vadbi Aikida razvijejo vse spretnosti potrebne za samoobrambo, se pa premalo pri sami vadbi uči kako to uporabiti v realni situaciji. Aikido je precej podoben Tai Chi-ju (čeprav se veščini tudi precej razlikujeta, zlasti po njihovi mehaniki). Gre le za nekoliko drugačen pristop k vadbi, s tem da je Aikido nekoliko bolj praktičen. Aikido ima tudi kar nekaj podobnosti s Systema. Da bi naredili Aikido bolj učinkovit priporočamo dve stvari: 1) ponovno vključiti udarce (Atemi) v vadbo in 2) bolj vaditi na senzibilnosti in manj na konkretnih tehnikah. Vsekakor je Aikido (zlasti če vam ustreza umirjena in nenasilna vadba) dobra izbira.

Vprašanje: Zadnja leta veliko prebiram, gledam po internetu ter se udeležujem raznih seminarjev s ciljem da bi našel nek idealen sistem bojevanja. Veliko jih zagovarja kombinacijo MT + BJJ, vi pa hvalite vaš sistem. Zakaj mislite, da je vaš sistem boljši od drugih? A je Ki Chuan Do popolna borilna veščina?
Odgovor: Ne. Ki Chuan Do verjetno ni dokončen in idealen sistem, je pa najboljše kar smo uspeli najti do sedaj! Je izjemno praktičen in v marsičem drugačen od drugih borilnih sistemov. KCD dejansko sodi med najbolj učinkovite borilne veščine in je korak v pravo smer. Je izjemno praktičen ter omogoča, da se naučimo samoobrambe zelo hitro. KCD ni športno usmerjen in se oddaljuje od tradicionalnih okvirov. Njegov namen je, da se čimbolj približa realnosti. V svoji filozofiji je dejansko »idealen«, sicer pa se tudi v praksi zelo približa popolnosti. Sicer kot smo že večkrat povedali, dobrega borca ne naredi samo dobra borilna veščina. Je pa res, da je z boljšo borilno veščino lažje biti dober borec. Nenazadnje je cilj KCD-ja, da sloni izključno na (gibalnih) "spretnostih", ki jih razvija posameznik, kar pomeni da se tehnike izvaja spontano (podzavestno) oziroma so tehnike posledica posamezne situacije. V končni fazi dejansko naj bi bil KCD brezobličen, kar pomeni brez tehnik in upoštevajoč ekonomijo gibanja. Bistvo KCD-ja so namreč principi/koncepti/spretnosti, kateri so univerzalni in pogoj za učinkovitost. Tehnike KCD-ja so namenjene predvsem za začetnike, da dobijo pravo smer. Drugače KCD nima tehnik. Lahko bi tudi rekli, da je KCD bolj kot "borilna veščina" bolj "filozofija", podobno kot JKD.

Vprašanje: Doma sem iz Primorske. Mika me, da bi začel trenirati kakšno borilno veščino, pa se ne morem odločiti kaj. Rab bi treniral za rekreacijo, obenem si želim da bi se v primeru potrebe služila za obrambo. Kaj mi svetujete?
Odgovor: Zelo priporočamo obisk treningov pri inštruktorju Aljoši Gorup - Društvu naprednih obrambno-borilnih metod, kjer se poučuje ulično samoobrambo na živ in odprt način. Vadba temelji na Jeet Kune Do konceptih in Filipinsko-Indonezijskih borilnih veščinah, treningi potekajo v prostorih Motela Port v Kopru (čebelnjak). Obiščete lahko tudi našo vadbeno skupino v Kopru.

Vprašanje: Na vaših straneh sem opazil, da kritizirate borilne športe v smislu, da niso najbolj učinkoviti za potrebe samoobrambe. Ali res mislite, da se nek UFC borec ne bi vedel obraniti na ulici? Mislim namreč, da so "free fight" zadeve najučinkovitejši način bojevanja in to tudi dokazujejo s tekmovanji.
Odgovor: Res je, mnenja smo, da športni načini bojevanja "niso najbolj učinkoviti za potrebe samoobrambe". Naj razložimo. "Free Fight" zadeve so glede fizičnega kondiciranja in borbene pripravljenosti izjemne, borci pa vrhunski atleti. Niso pa taki sistemi namenjeni "učinkoviti" uporabi za povprečnega človeka. Posamezni profesionalni atleti trenirajo več ur dnevno in razvijejo izjemne psihofizične sposobnosti ter ne gre dvomiti v to, da se ne bi vedeli obraniti na ulici. Ampak nek povprečen človek, ki nima časa toliko trenirati ali ni posebej nadarjen, ne bo tako uspešen z uporabo športnega sistema, kot bi bil lahko sicer. Namen sistemov realistične samoobrambe je izluščiti najbolj učinkovite zadeve, ki bodo v praksi tudi resnično delovale in se jih lahko nauči vsakdo. Zagotovo pa ima psihofizična pripravljenost velik pomen in je tudi prednost pri bojevanju. Samo poznavanje "samoobrambe" lahko ne bo dovolj, če nas bo napadel izkušen ali treniran borec/napadalec, zato priporočamo da posameznik poleg osnov samoobrambe vadi tudi kondicijsko pripravljenost za bojevanje. Psihična in fizična pripravljenost igrata namreč zelo pomembno vlogo pri bojevanju ter sta včasih celo pomembnejša od borilnega sistema samega.

Vprašanje: Imam nekaj vprašanj. Katero borilno veščino trenirate pri vas? Ali je to Ki Chuan Do ali kaj drugega? Ali ste kvalificirani inštruktorji za učenje Ki Chuan Do-ja?
Odgovor: Ne, nismo kvalificirani inštruktorji za učenje KCD-ja. Kot smo napisali na naši predstavitveni strani je KCD osrednji del našega sistema bojevanja, vadimo pa tudi druge zadeve. Sicer smo mnenja, da je KCD eden najboljših sistemov samoobrambe, vendar se nočemo vezati na noben konkreten sistem. Zato tudi ne želimo biti "uradni" zastopnik tega sistema, saj bi se pol morali omejevati na "okvire" tega sistema. Naš namen je izkoristi kar je najbolj uporabno pri KCD-ju ter dodati tudi morebiten kakšen drugi element, ki notri ni neposredno vključen. Naš sistem skuša biti brezobličen (Free Form) in tudi vadba poteka brez omejitev, z uporabo naravnih in tekočih gibov (Free Flow) skladno z dinamiko nasilja (Violence Dynamics) ter nima posebnega imena.

Vprašanje: V Policiji delam že več kot 15 let tako je zame poznavanje samoobrambe bistvenega pomena. Na kadetski šoli smo trenirali in tudi sedaj občasno v okviru službe vadimo samoobrambo oz. Ju-jitsu. V čem se razlikuje samoobramba, ki jo vi poučujete, od samoobrambe, ki jo delamo mi? Ali mo lahko date kakšen nasvet kako naj mojo "samoobrambo" še izboljšam?
Odgovor: Sistem, ki ga učijo v Policiji (ne samo v naši državi ampak tudi v mnogih drugih) ni primeren za civilne prebivalce, ker je velikokrat osnovni cilj "razorožiti" in "vkleniti" napadalca (tudi na škodo morebitne žrtve iz policijskih vrst), medtem ko je glavni cilj posameznika, da napad preživi. V Sloveniji se v Policiji uči predvsem Ju-jitsu, kateri je neka zmes Karateja in Juda, ter je prilagojen športnim tekmovanjem. Ta sistem ima veliko "nerealnih" elementov. Med drugim vsebuje številne razorožitve in vzvode, kateri v praski ne bodo delovale (razen v primerih ko se napadalec ne bo upiral ali bo bil v vinjenem stanju). Sistem sicer ni slab, ampak suša biti preveč "prijazen" do napadalca. Pri Policiji velja postopnost pri uporabi "fizične sile" in sicer tako, da se najprej uporabi strokovne prijeme, nato mete ter šele če to ni ustrezno tudi udarce ali gumijevko. To je vse v redu, če imamo pred seboj nekoga, ki policistu ne bo hotel nič hudega, drugače pa je ta "postopnost" lahko za policista tudi nevarna. Svetujemo, da uporabite prijeme samo pri ljudeh, kjer 100% v naprej ocenite, da se ne bodo upirali oziroma ne predstavljajo (življensko) nevarnost za policista (ali ljudi v okolici). Razorožitev, katere so vas učili, raje v praksi ne poskušajte izvesti. Ravno tako priporočamo, da se naučite vsaj osnov kakega realističnega sistema samoobrambe (npr. Combatives).

Vprašanje: Zelo me zanima notranja energija. Ali mi lahko razložite kaj v bistvu je ta energija? Ali mi lahko podate kakšen nasvet kako to energijo razviti? Kakšna je razlika med notranjo močjo in mišično močjo? Poskusil sem že veliko vaj ampak nekega napredka nisem opazil. Lahko priporočite kakšno vajo?
Odgovor: Notranjo energijo bi lahko poimenovali kot energijo s katero komunicirajo celice v našem telesu. Medtem ko je notranja moč v bistvu uporabe notranje energije, da zagotovimo močno telesno strukturo. Notranjo energijo se v bistvu ne da opisati z besedami, ampak jo je potrebno "občutiti". Ta občutek je zelo pomemben, saj ko ustvarimo ta občutek v telesu vemo, da koristimo to notranjo energijo. Ta občutek lahko pridobimo z izvajanjem energetskih vaj. Notranja moč in mišična moč imata poleg različnega izvora (mišična moč je rezultat mišične napetosti, notranja moč je rezultat mišične sproščenosti) tudi različno uporabnost. Mišična moč je primerna ko hočemo nek predmet premakniti (npr. dvigniti), notranja moč je primerna ko hočemo nek predmet podpreti. Z mišično kotrakcijo namreč povzročimo določen telesni gib s katerim lahko "dvignemo" neko breme, ni pa mišična sila najbolj primerna če bi hoteli z našim telesom (oz. telesno strukturo) podpreti neko večje breme. Nasprotno s "sproščenostjo" oz. vzpostavitvijo ustrezne telesne povezanosti lahko ustvarimo izjemno močno telesno strukturo s katero lahko zagotovimo podporo veliko večjemu bremenu, ko bi to lahko storili, če bi uporabili mišično moč. Znan je primer jo je Cheng Man Ching-u, kateri je bil sposoben razviti izjemno veliko notranjo moč, bila težka krogla za keglanje. Obstaja kar nekaj vaj kako razviti to notranjo energijo. Najbolj se priporoča (glede na to, da je zelo enostavna in ob enem tudi zelo učinkovita) stoječo meditacijo (Zhang Zhuang).

Vprašanje: Treniram borilne veščine že veliko let. Nikoli nisem posebej razmišljal o vidiku realne uporabnosti v primeru napada na ulici. Rad bi nekoliko svojo vadbo prilagodil za potrebe samoobrambe. Kaj mi priporočate oz. kako naj vadim? Ali navedete kakšna načela, ki jih je koristno upoštevati pri samoobrambi?
Odgovor: Priporočamo, da se za potrebe samoobrambe pri treniranju upošteva naslednja načela:
1) Učinkovitost (Effectiveness) - izluščiti enostavne in učinkovite tehnike/gibe
2) Realnost (Reality) - preverjanje naučenega v stresnih/adrenalinskih situacijah
3) Živost (Aliveness) - treniranje brez omejevanja in s čimmanj kooperativnosti (stopnja upiranja nasprotnika/napadalca se prilagaja spretnosti/sposobnosti posameznika)
Mogoče smo še kaj pozabili, ampak v glavnem je zgoraj navedeno bistveno. S tako vadbo lahko v bistvu naredite vsako borilno veščino primerno za samoobrambo. Glede načel samoobrambe smo dodali pod članke nov tekst, kjer smo skušali podati bistvenih 10 principov samoobrambe.

Vprašanje: Na vaši spletni strani sem zasledil, da omenjate tako notranje kot zunanje borilne veščine. Kam bi lahko uvrstili vaš sistem? Kako gredo skupaj notranje borilne veščine in RBSD področje?
Odgovor: Naš sistem je v bistvu mešanica elementov notranjih in zunanjih borilnih veščin. Elementi notranjih borilnih veščin so spretnosti, ki so značilne predvsem za notranje borilne veščine, ter tudi (praktična) uporaba notranje energije. Na takšen način sistem ne sloni na uporabi fizične (mišične) moči, zato bi ga lahko smatrali kot interno borilno veščino. Elementi zunanjih borilnih veščin so predvsem Combatives udarci in način bojevanja. Ena glavnih razlik od zunanjih borilnih veščin je ta, da se ne uporablja moč proti moči. Tako, da ni mogoče reči da gre za čisto interno kakor tudi ne da gre za čisto eksterno veščino. Dejansko gre za neko kombinacijo kjer se izkorišča prednosti obeh zvrsti. Sistem je tako zastavljen, da se ga lahko posameznik izjemno hitro nauči (bistvene osnove že v par urah) in to lahko tudi takoj v slučaju potrebe v praksi uporabi! Dejansko je praktična uporabnost sistema (z vidika RBSD) izjemno velika, glede na to, da sistem temelji na razvoju določenih spretnosti pa dejansko lahko "doživljenjsko" napredujemo in se izboljšujemo z njegovo vadbo. Sicer pa je naš sistem živ in se še v razvija (ocenjujemo, da je naš sistem trenutno 95% izpopolnjen).

Vprašanje: Zanima me vaše mnenje o Systema. Na spletu sem našel zelo nasprotujoča si mnenja o tem sistemu. Tudi vi ga omenjate kot enega najbolj učinkovitih borilnih veščin, obenem jo ne omenjate med RBSD sistemi!?
Odgovor: Med RBSD sistemi ga na omenjamo, ker pač ni RBSD sistem. Systema temelji na izredno dobrih temeljih, njegovi drili in razvijanje specifičnih spretnosti za bojevanje je izjemno, obenem pa je premalo "realen". Učenje Systema je namreč dolgotrajno in sposobnosti za izvedbo tistega za kar je namenjen (oziroma prikazujeta Mikhail Ryabko in Vladimir Vasiliev) lahko dosežemo le z večletno vadbo! Kljub temu, da gre za učinkovit način bojevanja ni dovolj realističen ter je obenem tudi precej ideološko/kultno usmerjen. Drugače je Systema eden redkih sistemov, katerega priporočamo, saj ocenjujemo, da nudi veliko, čeprav kot rečeno ni primeren za vsakogar.

Vprašanje: Ali poučujete tudi zadeve kot so Dim Mak, Lin Kong Jin, Iron Palm in Iron Shirt? Kaj menite o teh zadevah in koliko so uporabne pri samoobrambi?
Odgovor: Omenjene zadeve so najprimernejše za razne demonstracije, medtem ko v realnosti niso tako uporabne oziroma nujne. Seveda je dobro, če določeno tehniko razviješ in obvladaš, vendar ne gre za bistvene zadeve. Glede na to, da ne gre za enostavne in nujne zadeve za uporabo v realni situaciji, jih tudi ne učimo. Udarci v življenjske točke (Dim Mak oz. Kyusho) - zahteva to veliko let učenja in vadbe, da to obvladamo, vendar v realni borbi je to zelo težko uporabiti, ker zahteva izjemno natančnost in timing, da to izvedemo. Udarci brez dotika (Lin Kong Jin) - potrebna je večletna vsakodnevna vadba, vendar ne deluje vedno 100% zanesljivo. Železna roka (Iron Palm) - gre za koristno zadevo ampak zadeva sama po sebi ni dovolj za "zmago". Železno telo (Iron Shirt) - s to tehniko se lahko obvarujemo pred zelo močnimi udarci, vendar zadeva nas ne more popolnoma obvarovati. V dejanski situaciji delujemo v stresno/adrenalinskem stanju, kjer imamo omejene sposobnosti razmišljanja in gibanja, kar izvedbo teh specialnih tehnik še otežuje. Vsekakor je razvijanje omenjenih tehnik dobrodošlo in koristno, vendar priporočamo, da je to "nadgradnja" za posamezni sistem in ne temelj. Sicer pa gre za zelo napredne in zahtevne zadeve in se priporoča vadbo le pod nadzorstvom izkušenega inštruktorja!

Vprašanje: Imam 46 let in sem iz Ljubljane. Pred leti sem treniral sem Karate. Videl sem, da ste na vašem forumu pohvalili seminar Ryukyu Kempa in sistem sam. V čem se Ryukyu Kempo razlikuje od Karateja? A mi sistem priporočate ali mogoče priporočate kaj drugega?
Odgovor: Sistem Ryukyu Kempo katerega delajo v RKSI je izjemno dobro zasnovan (tako z vidika vsebine borilnih vsebin kot tudi glede učnega programa). Uporaben je za samoobrambo (t.i. samoprezervacija) ter vsebuje tudi naprednejše in kompleksnejše zadeve (za ljubitelje borilnih veščin). Kincl je izjemno nadarjen za borilne veščine in res obvlada zadeve, ki jih uči. Kljub temu, da je razvil zelo dober sistem je še vedno odprt za vse kar je uporabno ter se izpopolnjuje pri najboljših svetovnih inštruktorjih. Sistem temelji na Karateju (Ryukyu Kempo) vendar ne gre za klasičen tradicionalen Karate ampak za izjemno praktičen in uporaben način bojevanja. Vključeni so tudi elementi številnih drugih borilnih veščin kot so Arnis, Jujitsu, Krav Maga,.. Zadeva je primerna tako za tiste, ki si želijo samo naučiti kako se učinkovito obraniti na ulici kot za tiste, ki želijo, da postanejo borilne veščine njihov način življenja. Kdor ima možnost trenirati pri RKSI to tudi zelo priporočamo. To je ena zelo redkih "šol" v Sloveniji, ki jih lahko priporočimo z vidika uporabnosti za potrebe samoobrambe.

Vprašanje: Treniram tradicionalne borilne veščine že več kot 10 let. Na vasi spletni strani zagovarjate borilne sisteme namenjene samoobrambi. A mislite, da tradicionalne borilne veščine niso uporabne za samoobrambo? Jaz zelo dobro poznam Karate in Aikido in vem, da bi se lahko zelo dobro obranil v primeru potrebe.
Odgovor: Ne, nasprotno. Mislimo, da so tradicionalne borilne veščine zelo uporabne pri samoobrambi, le potrebno jih je trenirati tako, da bodo v realni situaciji delovale. Z vašim treniranjem ste zagotovo pridobili tako določene spretnosti za potrebe bojevanja ter tudi zaobvladali določene tehnike bojevanja. Nedvomno ste razvili visoko stopnjo borbene veščosti ter bi se verjetno tudi v primeru potrebe uspešno obranili (če pač bi k obrambi pristopili z ustrezno motivacijo oz. umsko naravnanostjo). Tradicionalne borilne veščine so zelo v redu in tudi razvijajo številne koristne spretnosti. Vsekakor pa smo mnenja, da se pri njih uči tudi številne "nepomembne" zadeve in zato je tudi potrebno večletno treniranje in učenje teh sistemov, da jih lahko v praksi uporabiš. Naša spletna stran je namenjena spodbujanju sistemov, ki so izključno namenjeni samoobrambi in ki lahko posameznika v najkrajšem možnem času naučijo kako se obraniti. Seveda dlje kot bo posameznik treniral bolje se bo sposoben obraniti. Vi ki imate določene "spretnosti" že razvite ste zagotovo v prednosti in bi se lažje obranili kot nekdo, ki je šele začetnik na tem področju, čeprav igra "psihološki" vidik tu glavno vlogo.

Vprašanje: Danes je že očitno, da so UFC borci najbolje pripravljeni in tudi najboljši borci na svetu. Zakaj pol sploh potreba do učenja samoobrambe, ali ni bolje, da se trenira MMA?
Odgovor: Res je UFC borci so najboljši borci na svetu in so tudi najbolje fizično pripravljeni za (športno) bojevanje, ampak povprečen človek nima časa da trenira vsak dan po več ur. Profesionalni UFC borci so posvetili svoje življenje pripravam za profesionalne borbe, kar pa si normalni ljudje ne moremo privoščiti. Vsekakor so fizična pripravljenost in izjemne borbene spretnosti teh borcev na vrhunskem nivoju, kar je tudi uporabno pri samoobrambi. Sicer pa so športni borilni sistemi tako sestavljeni, da dovoljujejo uporabo tehnik, ki so (dokaj) "varni" za tekmovalce. Namen sistemov samoobrambe je naučiti "povprečnega" človeka kako se uspešno spopasti z napadalcem na ulici, ne da bi za to moral trenirati vsak dan. Zagotovo pa je, da več kot bo ta posameznik treniral večja bo verjetnost njegovega uspeha. Treniranje športnih sistemov je lahko glede uporabnosti za potrebe samoobrambe zavajajoče in neučinkovito (ker zajema tudi učenje tehnik, ki niso "nevarne" za napadalca). Pri samoobrambi se namreč skuša izluščiti samo tiste "tehnike" ki imajo veliko verjetnost, da bodo v praksi res delovale ter ni nikakršnih omejitev glede tega da se s tehniko ne poškoduje napadalca (kot je to pri športnih borbah). Važno je, da čim prej onesposobimo napadalca. MMA sistemi so športno usmerjeni, vendar razvijajo določene spretnosti potrebne za samoobrambo, tako da so vsekakor koristni in uporabni za te namene. Treniranje MMA je vsekakor dobrodošlo (in lahko tudi zelo koristno), ni pa nujno. Kot rečeno pa so sistemi samoobrambe specifično usmerjeni v samoobrambne namene, brez omejevanja na športna pravila, tako da se lahko posameznik čim enostavneje nauči kako se obraniti. Seveda igrajo poleg borilnega sistema izjemno vlogo tudi psihična in fizična pripravljenost, kar pomeni, da poznavanje samo sistema samoobrambe ni dovolj!

Vprašanje: Ko govorite o samoobrambi omenjate, da "športni" način bojevanja ni najbolj učinkovit za samoobrambo. Zakaj pol promovirate tudi športne oblike bojevanja (in njihovo treniranje)? Ali potrebno hoditi v različne klube (npr. v enem trenirati bolj za samoobrambo, v drugem pa nek MMA sistem)?
Odgovor: "Sila" ki jo bomo uporabili v samoobrambi mora biti premo sorazmerna z nevarnostjo, ki nam preti. Če ocenimo, da nekdo ki nas napade, ne predstavlja resno nevarnost, pač mu ne smemo zadati nekega udarca s katerim bi ga huje poškodovali (z namenom takojšnje onesposobitve, ne zaradi poškodbe same!). Športni načini bojevanja so zelo uporabni takrat, ko nasprotnika nočemo huje poškodovati ampak ga samo ustaviti (to je takrat ko ocenimo, da ne gre za zelo nevarnega napadalca ter ga lahko s "športnimi" udarci in prijemi obvladamo). Ravno tako je treniranje športnih borilnih sistemov izjemno dobro za fizično kondiciranje. Tudi sicer samo poznavanje samoobrambe brez ustrezne borbene kondicije verjetno ne bo zadostovalo, če nas bo napadel izkušen napadalec. Iz teh dveh vidikov vsakemu, ki se odloči za treniranje samoobrambe priporočamo, da trenira tudi bolj športne načine bojevanja. Ni nujno obiskovati različne klube borilnih veščin, vse je odvisno od učnega programa posameznega kluba. V okviru istega kluba se lahko vadi tako bolj napadalcu prijazne tehnike kot tudi tehnike namenjene takojšnji onesposobitvi napadalca.

Vprašanje: Kot omenjate na vaši spletni strani lahko v grobem vse borilne sisteme razdelimo v tri skupine (borilna veščina, borilni šport ali samoobramba). Ali lahko razvrstite najbolj razširjene borilne sisteme po teh skupinah? Kateri borilni sistemi so primernejši za samoobrambo?
Odgovor: Načeloma lahko vse borilne sisteme razvrstimo v eno od teh treh skupin. To sicer ne pomeni, da ne more soditi tudi v drugo skupino, saj je to odvisno predvsem od načina treniranja. Med borilne veščine bi tako lahko uvrstili Karate, Jujutsu, Filipino Martial Arts, Kung Fu, Ninjitsu, Systema in Krav Maga, medtem ko bi med borbene športe lahko uvrstili Brazilian Jiu-jitsu, Judo, Mixed Martial Arts, Tae Kwon Do, boks in rokoborbo. Tudi današnji vojaški sistemi, kot so moderni vojaški Combatives (Modern Army Combatives) in borilni sistem marincev (Marine Corps Martial Arts) so postali izjemno "športno" obarvani ter namenjeni predvsem vzdrževanju dobre kondicije vojakov in tekmovalnosti. Eden redkih sistemov, ki bi ga lahko nedvomno uvrstili v skupino samoobrambnih sistemov je (WWII)Combatives. Drugi sistemi so večinoma novejši (RBSD), kateri so bili namensko razviti oziroma izpeljani iz različnih drugih sistemov za potrebe samoobrambe. Pri samoobrambi je potrebno imeti v umu, da nas lahko napade oborožen napadalec ali več napadalcev hkrati. Za realistične sisteme samoobrambe je značilno, da dinamika boja ne poteka po scenariju akcija-reakcija, ampak gre za neprekinjeno "akcijo" za naše strani. Ravno tako so običajno sistemi samoobrambe običajno enostavni in hitri za učenje. Številni borilni sistemi so izjemno dobri za uporabo pri samoobrambi, le vaditi jih je potrebno z ustrezno "umsko" naravnanostjo ter iz njih odstraniti vse športne in umetnostne elemente. Poleg priznanih RBSD sistemov so lahko z ustreznim načinom vadbe primerni za samoobrambo tudi Kali, Silat, Krav Maga, itd. Sicer pa so z ustreznim načinom treniranja lahko za samoobrambo uporabne tako tradicionalne borilne veščine (Karaje, Judo, Jujitsu, Aikido,..) kot tudi borilni športi (Boks, Muay Thai,..). Prednost borilnih veščin glede samoobrambe je v tem, da učijo določene "nevarne" tehnike, slabost pa prepogosto zaidejo v umetniške vode. Prednost borilnih športov glede samoobrambe je v tem, da zagotavljajo izjemno dobro borbeno kondicijo, slabost pa v tem, da se omejujejo na "varne" tehnike. Kot rečeno je "način treniranja" pomembnejši od veščine same!

Vprašanje: Rad bi se naučil samoobrambe. Časa nimam ravno veliko, tako da bi lahko temu namenil le kakšno uro tedensko. Najraje bi vadil doma. Kaj mi priporočate?
Odgovor: Combatives je zagotovo najenostavnejši način bojevanja in tudi najhitrejši za učenje. Že v osnovi je bil tako zastavljen in namenjen, da se popolne začetnike (civiliste) usposobi za bojevanje v čim krajšem času ter jih tudi čim prej napoti v borbo. Priporočamo, da si nabavite ene boljših Combatives DVD setov ter vadite po njih. Med najboljšimi serijami so zagotovo DVD-ji inštruktorjev Kelly McCann (moderni Combatives) [Jim Grover's Combatives Series ali Situational Self-defense], Carl Cestari (klasični Combatives) [Old School Series ali Core Combat Training] in Lee Morrison (Combatives z RBSD pridihom) [At Close Quarters ali Fight Back]. Več o inštruktorjih tega sistema si poglejte si v našem dopolnjenem tekstu o Combatives ter strani o Samoobrambi . Če imate možnost si nabavite gumijasto lutko (BOB oz. Spar Pro), kjer boste lahko vadili Combatives, ali vsaj boksarsko vrečo. Nivo vaše pripravljenosti za samoobrambo bo poleg tega kako dobro boste zaobvladali Combatives odvisen tudi od tega kako dobro boste umsko in tudi kondicijsko pripravljeni na borbo.

Vprašanje: Kakšno borilno veščino trenirate? Kdaj in kje pa imate treninge?
Odgovor: Zaenkrat organizirani treningi ne potekajo, ker je skupina še v fazi formiranja. Trenutno zbiramo interesente, da bi se oblikovala vadbena skupina. Ko si se zbralo dovoljšnje število bi se organiziralo tudi treninge. Zaenkrat poteka vse bolj na individualni ravni. Treniralo se bo v bistvu sistem samoobrambe, ki ga je zasnoval John Perkins . Poudarek bo bil na WWII Combatives in drugih RBSD zadevah. Sicer pa ni mišljeno (vsaj za enkrat), da bi to potekalo kot neko »organizirano« treniranje odprtega tipa, ampak bolj neka ljubiteljska varianta za tiste, ki jih zanima ta žanr borilnih veščin.

Vprašanje: Že dalj časa prebiram vašo stran in moram vam priznati, da je najboljša na tem področju. Jasnost in strokovnost člankov je brez primere. Rad bi prebral tudi ostala dela pa ne vem kako postati vaš član.
Odgovor: Me veseli, da vam je vsebina spletne strani Samoobramba.net všeč. Trudili se bomo, da bo vsebina še boljša. Članki kateri niso objavljeni so dostopni le članom vadbene skupine. Omenjeni članki so rezultat poglobljenega dela ter se nismo odločili, da bi jih javno objavili.

Vprašanje: Zasledil sem vašo internetno stran in imam vprašanje za vas. Že nekaj časa se ukvarjam z borilnim športom (boks), vendar pa že dolgo časa iščem kakšen popolnejši način samoobrambe (tudi zaradi potreb svojega dela) in me zanima ali je vaše treninge možno obiskovati v Ljubljani? Če ne kdaj bo to mogoče? Ali poznate kakšen drug primeren klub v LJ - razen RKSI? Kakšno je vaše mnenje o Krav-Maga in ali veste kje bi to veščino spoznal od kompetentnega inštruktorja v LJ?
Odgovor: Boks je odlična zadeva za borbeno kondiciranje. Njegova glavna "napaka" je omejenost na športna pravila, ampak neglede na to so osnove za potrebe samoobrambe zelo dobre. Mnenja smo, da WWII Combatives zelo dobro dopolnjuje boks (še bolje pa Muay Thai)! V Ljubljani nimamo treningov, ampak tudi sicer naši treningi vsaj za enkrat niso mišljeni da bodo odprtega tipa. Zaenkrat je vadbena skupina še v fazi oblikovanja, ko se bo začelo pa bodo treningi potekali v okviru vadbene skupine. Kar se tiče slovenske scene na področju realistične samoobrambe smo vse kar nam je znano napisali na podstrani namenjeni samozaščiti . Drugega "primernega" kluba žal ne poznamo. Krav Maga sodi med bolj učinkovite borilne sisteme samoobrambe, ima pa to napako da preveč temelji na uporabi tehnik oz. specifičnih reakcijah na posamezne tehnike. Ni nam znano, da bi bil v Sloveniji kakšen Krav Maga klub. Edini klub kjer učijo nekaj Krav Mage je RKSI, drugače je verjetno najbližja varianta na Hrvaškem ( www.kravmaga.hr ).

Vprašanje: Najprej se zahvaljujem z vaše odgovore, ki ste mi jih posredovali. Glede na to, da še vedno iščem primeren sistem samoobrambe sem naletel na naslednjo stran www.perigon.si/epic/ , oziroma njihov sistem imenovan ELITE COMBAT PROGRAM. Zanima me ali je ta sistem enak oz. podoben vašemu, oz. ali ga poznate in kaj menite o njem?
Odgovor: Po tem kar smo prebrali na njihovi spletni strani bi lahko sklepali, da veščina temelji na pravih temeljih in da ima dobro filozofijo. Sicer je nastanek same veščine nekoliko preveč čuden in tudi vse okoliščine veščine so preveč ovite v neko mističnost. Po tem kar smo videli na predstavitvi na spletni strani "matične" organizacije tega sistema, gre za neko izpeljanko JKD-ja oz. PFS-ja. Zanimivo, da je sistem razširjen predvsem v Nemčiji. Na hitro smo si ogledali DVD Elite Combat Program od Paula Soosa. Po tem kar je razvidno iz videoposnetka zadeva ni slaba, čeprav se mogoče malce preveč oklepa JKD oz. PFS sistema. Ta sistem je podoben našemu le toliko, da skuša biti čimbolj realističen. Podoben je v nekaterih principih/konceptih, se pa tudi precej razlikuje. Drugače je naš sistem še bolj enostaven in učinkovit. Je pa ECP eden redkih sistemov v Sloveniji namenjen samoobrambi zato ga tudi priporočamo.

Vprašanje: Na vaši spletni strani omenjate, da niso vse borilne veščine primerne oz. dovolj učinkovite za samoobrambo, ravno tako navajate pomanjkljivosti posameznih sistemov. A to pomeni, da se lahko vi z vašim sistemom zoperstavite in premagate najboljše borce na svetu?
Odgovor: Nikakor ne. To pa iz dveh razlogov: 1) naš sistem ni namenjen tekmovanju (ker gre pač za samoobrambo) in 2) naši treningi so rekreativne narave. Naša spletna stran je namenjena entuziastom oz. ljudem, ki si želijo ob vsakdanjem življenju biti sposobni, da se obranijo v primeru ko so napadeni. Ne gre za to, da bi trenirali za borbe z vrhunsko pripravljenimi borci ampak gre za to, da s čimmanj vložka (torej s prostim časom ljudi današnjega časa) dosežemo zadostne spretnosti, da se lahko učinkovito obranimo pred čim večjim spektrom možnih napadov (oz. napadalcev). Glede same enostavnosti in učinkovitosti pa sodi naš sistem zagotovo med najboljše.

Vprašanje: Na internetu sem zasledil sistem KFM oz. Keysi Fighting Method. Kaj menite o njem? Ali se da to vaditi v Sloveniji?
Odgovor: KFM je izpeljanka iz JKD. Oba inštruktorja, ki sta ga razvila sta certificirana JKD inštruktorja. Tega sicer pri zgodovini nastanka KFM posebej ne omenjata, ter navajata samo to, da gre za ulično bojevanje temelječe na ciganskem načinu bojevanja. Sistem ima določene dobre lastnosti. Med boljšimi stvarmi je to, 1) da temelji na gibih s katerimi lahko izvedemo več udarcev hkrati (t.i. Multi-hitting) ter 2) da uporablja večje motorične gibe (t.i. Gross Motor Skills). Drugače so glavne pomanjkljivosti to, 1) da je zastavljen v glavnem tako da poteka bojevanje iz zelo tesne razdalje, 2) da je preveč "športno" usmerjen, 3) da je namenjen predvsem bojevanju z enim napadalcem. KFM je zelo lep za oko, zato je bil uporabljen tudi v filmih kot so Batman Begins, Mission Impossible III in The Bourne Supremacy, ne pomeni pa to, da je sistem tudi v realnosti tako učinkovit. Sicer smo mnenja, da gre za dobro zadevo, nikakor pa ni tako dobra kot pravijo njeni avtorji ;-) Kar je nam znano se tega v Sloveniji zaenkrat ne poučuje.

Vprašanje: Prebral sem vašo spletno stran in mi je zelo všeč. Nekako omenjate številne sisteme in inštruktorje, pa me zanima po katerih inštruktorjih se najbolj zgledujete oziroma imajo največji vpliv na vaš sistem.
Odgovor: Naš sistem izhaja iz WWII Combatives, najbolj se zgledujemo po inštruktorjih kot so John Perkins, Carl Cestari, Kelly McCann in Lee Morrison. Temelj predstavlja Perkinsov sistem, vključujemo pa tudi elemente drugih sodobnih Combatives inštruktorjev (Cestari, McCann in Morrison). Spremljamo tudi druge boljše RBSD sisteme oz. inštruktorje (Geoff Thompson, Bill Kipp, Richard Dimitri,..), kjer črpamo določene ideje.

Vprašanje: Zanima me vaše mnenje o Paul Vunaku. Vunak je nedvomno eden najboljših inštruktorjev na svetovnem nivoju. Kaj menite o njegovem sistemu in uporabnosti za samoobrambo?
Odgovor: Paul Vunak je eden od pionirjev na področju realistične uporabe borilnih veščin. Ustvaril je tudi lasten sistem, kateri je eden redkih, ki je Bruce Lee-jev JKD razvil nekoliko dalje. Svoj sistem je poimenoval Progressive Fighting Systems (PFS). Kakorkoli ocenjujemo, da niti PFS ni popoln sistem, ter da so ga nekateri sodobni RBSD sistemi prehiteli. PFS je namreč v osnovi še vedno JKD (Jun Fan Gung Fu + FMA) in kot tak temelji na tehnikah oz. je še vedno preveč "športen". Kot rečeno je zadeva v redu, ampak smo mnenja da so nekateri drugi sistemi primernejši za samoobrambo.

Vprašanje: Imam vprašanje glede najboljšega sistema za bojevanje. Kot verjetno veste mnogi prisegajo na kombinacijo Muay Thai in Brazilian Jujitsu oz. podobne sisteme. Vi omenjate Combatives oz. RBSD sisteme kot najbolj primerne za samoobrambo. Zanima me ali je potrebno vedeti kickboxing oz. grappling da bi se lahko učinkovito obranili ali je dovolj, da se naučimo nek RBSD sistem.
Odgovor: Glede "najboljših" sistemov za bojevanje je govora v okviru športnih borilnih sistemov, kateri so podvrženi določenim pravilom. Nekateri sistemi so pač najbolj uspešni pri športnih borbah in zato tudi veljajo kot najprimernejše sisteme za taka tekmovanja. Poznavanje kickboxinga in grapplinga ni nujno za potrebe samoobrambe, je pa predvsem iz dveh razlogov priporočljivo, da poznamo vsaj osnove: 1) skozi športne borbe krepimo našo fizično pripravljenost (kar brez "fizičnega" kontakta dejansko skoraj ni možno); 2) uporaba le teh za samoobrambo je v določenih primerih ustreznejša zaradi milejših posledic za napadalca (ko smo močnejši od napadalca, ko je napadalec vinjen, ko ocenimo da napadalec nima posebno slabih namenov). Izbira (bolj "športnih" tehnik) udarca s pestjo oz. prijema ali meta (kar je sicer za nas lahko tvegano) je namreč primerna izbira takrat ko fizični konflikt ne pomeni neko posebno nevarnost.

Vprašanje: Rad bi vedel se obraniti na ulici v slučaju potrebe. Nimam ravno veliko časa za treniranje, zato sem razmišljal, da bi si nabavli kakšen nož. Glede uporabe noža (ali tudi palice) sem razmišljal o Kaliju oz. Escrimi. Kaj pravite?
Odgovor: Dejstvo je, da vedno ne boste morali imeti noža s seboj, ravno tako ni nujno, da ga boste uspeli uporabiti v primeru če boste napadeni, zato priporočamo, da se naučite obrambe tudi brez orožja. Kar se tiče Kalija oz. Escrime je to zelo dober način bojevanja, vendar je verjetno malce preveč kompleksen za uporabo pri samoobrambi. Mojster Kalija nedvomno obvlada uporabo noža in palice, kakor tudi bojevanje brez orožja, ter bo vedel v slučaju potrebe tudi to znanje uporabiti. Za ljudi, ki ne posvetijo življenja treniranju te borilne veščine pa znanje posameznik tehnik ne bo nič pomagalo, ker so preveč kompleksne in zahtevajo izjemno ogromno vadbe, da bi se jih lahko uporabilo za samoobrambo.

Vprašanje: Na vaši spletni strani omenjate da vaš sistem sestavljajo Ki Chuan Do (oz. Guided Chaos), Combatives ter tudi drugi RBSD sistemi. V kakšnih deležih so ti prisotni?
Odgovor: Ni lahko odgovoriti na to vprašanje, glede na to, da je naš sistem precej živ in tudi dojemljiv za novosti na RBSD področju. Zagotovo 90% našega borilnega sistema zajema KCD (torej Combatives + Combat Tai Chi + Native Americans Groundfighting), preostalo pa so elementi drugih RBSD sistemov. Pri borbenem kondiciranju (fizična pripravljenost) je ta delež nekje 2/3, medtem ko je pri borbeni psihologiji (psihična pripravljenost) okoli 1/2. KCD se pretežno ukvarja z "borilnim sistemom" kot takim, zato ga zlasti pri psihološkem vidiku dopolnjujemo z nekaterimi rešitvami iz drugih RBSD sistemov.

Vprašanje: Sem ženska in imam 30 let. Rada bi se naučila kako se obraniti. Ali obstaja kakšen tečaj samoobrambe primeren za ženske? Kaj priporočate?
Odgovor: Moramo priznati, da nismo ravno navdušeni nad tečaji samoobrambe, kateri so najbolj razširjeni! Prepogosto se učijo stvari, ki so v realni situacije neučinkovite, ter udeleženci dobijo lažni občutek varnosti. Drugo pa so razne delavnice in seminarji, kateri so namenjeni "izpopolnitvi" znanja. Kot glavni kritiki teh tečajev bi izpostavili: 1) običajno se učijo stvari, ki so neprimerne za uporabo pri samoobrambi (poznavanje "klasičnih" tehnik borilnih veščin za "amaterje" ne zadostuje); 2) "kratek" tečaj samoobrambe verjetno ne bo dovolj, da se bo udeleženec obranil v res nasilnem konfliktu (običajno lahko v tem omejenem času pridobi le določeno znanje, so pa še drugi elementi ki so potrebni za samoobrambo). Za ženske pač ni krajšnjic, veljajo isti parametri kot za moške! Ženske so že v začetku v slabšem položaju, ker so fizično šibkejši spol. Več kot bomo vadili za samoobrambo večja bo verjetnost, da se bomo v neki nasilni situaciji tudi uspešno obranili. Samo obisk tečaja, brez redne vadbe, verjetno ne bo dovolj! Priporočamo: 1) da si kaj več preberete na naših spletnih straneh o samoobrambi oz. samozaščiti; 2) da si preberete kakšno knjigo oziroma ogledate kakšen DVD, katere priporočamo; 3) da začnete obiskovati vaditi v kakšnem klubu borilnih veščin kjer vključujejo tudi elemente realistične samoobrambe. Kot že rečeno boste z obiskom določenega tečaja samoobrambe le dobili občutek za kaj gre, za kaj več pa je potrebno tudi kaj povaditi.

Vprašanje: Kaj pravzaprav je samoobramba? V veliko klubih učijo samoobrambo kot del borilne veščine. A to pomeni, da je samoobrambe en segment borilnih veščin?
Odgovor: Ne. Samoobramba je dejansko širše saj običajno ni vezana samo na eno borilno veščino obenem gre pa za elemente, kateri so presejani skozi sito realnosti in tako tudi dejansko uporabni v neki resnični situaciji. Gledanje na samoobrambo kot na nek segment določene borilne veščine je neprimerno. Ni vsaka borilna veščina najbolj primerna za uporabo v samoobrambne namene.

Vprašanje: Pogosto omenjate pomen učinkovitosti nekega sistema za samoobrambo. Lahko poveste kaj več o tem kaj po vaše pomeni ta učinkovitost in kakšna je razlika med nekom, ki vadi nek bolj učinkovit ter nekom, ki vadi nek manj učinkovit sistem? Zakaj pol ljudje enostavno ne izberejo neko borilno večino, ki je bolj učinkovita?
Odgovor: Učinkovitosti bi lahko razdelili na dva segmenta (oz. pod-zvrsti učinkovitosti): 1) učinkovitost glede telesno gibanje in 2) učinkovitost glede na vitalne cilje. Glede na telesno gibanje so manj učinkoviti sistemi, kateri odstopajo od koncepta ekonomije gibanja. Glede na vitalne cilje so manj učinkoviti sistemi, ki ne uporabljajo kot ciljev vitalnih delov telesa. Če nek sistem ni učinkovit ne z vidika ekonomije gibanja ne glede na uporabo vitalnih točk, pol ga je zelo težko uporabiti za samoobrambo oz. je potrebno ogromno vadbe. Tak sistem je lahko neka borilna veščina, kjer učinkovitost ni toliko pomembna oz. je več pomembna neka tradicija, kultura oz. druge okoliščine nastanka nekega sistema kot sama učinkovitost sistema. Za primerjavo lahko vzamemo old-timerski avto, kje je bolj pomemben izgled kot njegovo optimalno delovanje. Nek istem, ki je učinkovit z vidika bio-mehaničnega gibanja in uporablja tehnike, ki imajo določene omejitve (zaradi "varnosti"), je lahko primeren za športno borbo, ni pa optimalna rešitev za samoobrambo. Potrebno je namreč veliko več energije, kot bi jo lahko sicer uporabili. Za primerjavo lahko vzamemo avtomobilske dirke, kjer obstaja zarisana proga, ter ni dovoljeno krajšati (goljufati ;-), čeprav bi tako prej prišli na cilj. Da bi uporabili "manj učinkovit" sistem za samoobrambo bomo morali veliko več vaditi da bi dosegli neko samoobrambno pripravljenost kot če bi hoteli uporabiti nek "bolj učinkovit" sistem (torej manj je nek sistem učinkovit več napora je potrebno vložiti). Povedano drugače veliko lažje je zmagati z dirkalnikom, kateri tudi pelje po krajšnjicah, kot z old-timerjem, ki vozi po začrtani progi. Sicer pa lahko za uspešnost v borbi zapišemo formulo: uspešnost samoobrambe = borilni sistem + fizična pripravljenost + psihična pripravljenost. Vidimo, da sam borilni sistem ni edini kriterij, ki na to vpliva. Tako lahko kaj kmalu spoznamo, da treniranje nekega učinkovitega sistema samo po sebi ne zadostuje! Nekdo, ki vadi nek manj učinkovit sistem ter ima dobro razvite psihične in fizične spretnosti, bo lahko bolje pripravljen za samoobrambo od nekoga, ki vadi nek bolj učinkovit sistem pa ima psihične in fizične spretnosti slabo razvite. Pri izbiri borilne veščine katero bomo vadili, ni učinkovitost edini kriterij po katerem se izbira. Običajno imata velik pomen tudi estetski (zunanji) izgled te veščine ter tudi status (uveljavljenost) te veščine. Vidimo, da igra velik pomen pri izbiri določenega borilnega sistema okus posameznika.

Vprašanje: Na strani kjer govorite o opremi priporočate nabavo gumijaste lutke (BOB ali Spar Pro). Ali mi lahko poveste kje lahko to kupim?
Odgovor: Spar Pro ne proizvajajo več, tako da se lahko kupi le BOB (Body Opponent Bag). Zaenkrat se tega ne da kupiti v Sloveniji, pa niti ne v kontinentalni Evropi. Originale se da kupiti iz ZDA in VB, medtem ko se kaj podobnega BOBu lahko kupi tudi s Kitajske. Cenovno gledano se najbolj splača kupiti neposredno iz ZDA od proizvajalca/dobavitelja Century Martial Arts, kjer (skupaj s poštnino, DDVjem in carino) pride BOB 401 EUR, Half BOB pa 268 EUR. Če kupiš BOBa iz VB pride nekoliko večji znesek, medtem ko Kitajski izdelki lahko pridejo nekoliko manj ampak ne dobiš kvalitete originala.

Vprašanje: Imam 37 let in sem iz Kranja. Od kar pomnem treniram Karate in Judo, nekaj časa sem treniral tudi boks. Na vaši strani govorite o samoobrambi in ciljanju vitalnih delov. A ni to isto kot če treniraš neko običajno borilni veščini in pač v slučaju potrebe ciljaš v vitalne dele? V čem se vaš sistem glede tega razlikuje?
Odgovor: Bistvena razlika je v tem, da se običajno pri borilnih veščinah predvsem pa v borilni športih "cilja" v "nenevarne" dele telesa, medtem ko v našem sistemu izključno treniramo ciljanje vitalnih delov. Vi situaciji, ko bomo napadeni, ne bomo potrebovali "razmišljati" kam naj ciljamo, ker skušamo že pri vadbi razviti podzavestno ciljanje vitalnih delov. V končni fazi (ko posameznik obvlada principe in razvije ustrezne spretnosti) naj naš sistem ne bi imel tehnik, vse "samoobrambne" gibe (v bistvu gre za "način gibanja") pa izvajamo podzavestno. Zato tudi ime "Guided Chaos". V kaotičnem napadu ne bomo sposobni reagirati z ustrezno (naučeno) tehniko, zato razvijamo sposobnost prilagajanja in improvizacije.

Vprašanje: Ali je primerno učiti samoobrambo tudi otroke? Imam namreč majhnega otroka, pa me zanima kaj bi bilo zanj najprimerneje. Ali ga vpišem v kakšen klub, ali mu lahko tudi sam kaj pokažem? Pred leti sem treniral Karate.
Odgovor: Pri otrocih je najpomembnejše to, da se jih določen borilni sistem vadi v obliki "igre" ter ne zamenjajo vadbe z "nasilnim" vedenjem. Pomembno je, da razvijajo določene spretnosti (predvsem sproščenost, koordinacijo, ravnotežje, senzibilnost in moč), ki so pomembne pri samoobrambi. Starejši kot je otrok bolj mu približamo "uporabnost" konkretne borilne veščine. Kar se tiče samoobrambe je gotovo pomembno, da se otroku pove neke "osnove", ni pa za jih učiti preveč nevarnih zadev, ker jih še niso sposobni pravilno razumeti in posledično z njimi ravnati. V obdobju do 7 let je najpomembneje to, da razvijajo prej omenjene spretnosti. V obdobju od 7 do 14 let že lahko trenirajo neko borilno veščino. Od 14-18 let se jim že lahko pokaže neke osnovne samoobrambne tehnike. Po 18. letu starosti pa načeloma ni več omejitev glede učenja samoobrambe. Preverimo ali obstaja kakšen lokalni klub (Karate, Judo, Aikido,..), kjer imajo treninge za otroke. Za otroke je pomembno, da trenirajo in se družijo s sovrstniki ter da vadbo borilne veščine sprejmejo kot "igro". Določene stvari lahko tudi sami pokažete otroku, s tem da je potrebno paziti, da je otrok dovolj velik, da bo zadeve razumel. Ne priporočamo, da se premajhnih otrok obremenjuje s samoobrambo. Pomembneje je to, da jih naučimo kako naj se preventivno vedejo (opazujejo okolico, ne zaupajo neznancem, da se izogibajo nevarnim potem, da vsako sumljivo okoliščino takoj povedo staršem, učiteljem,..).

Vprašanje: Želim biti pripravljen, da se v slučaju potrebe tudi ustrezno obranim. Kaj mi priporočate, na kaj moram vse biti pozoren? Mi lahko priporočate kakšen DVD, kjer bi bile prikazane osnove sistema, ki ga vi trenirate?
Odgovor: Najpomembnejša je umska naravnanost (t.i. mindset), temu sledijo učinkoviti udarci in nenazadnje je pomembno da se naučimo spontanega, prostega, naravnega in brezobličnega gibanja. Učenje (kompleksnih) tehnik zahteva pri kasnejši izvedbi preveč koncentracije in dela možganov, ter ko bomo napadeni in pod adrenalinom (mogoče tudi strahom) dejansko le-teh ne bomo sposobni izvesti. Vaditi je potrebno naravne gibe, katere dejansko tudi primerni za izvajanje v določeni stresno/adrenalinski situaciji. Za začetek priporočamo, da kupite knjigo Attack Proof in DVD Attackproof Companion Video Part 1. Z obvladanjem teh vsebin boste lahko razvili zadovoljivo sposobnost samoobrambe. Seveda pa bolj kot boste vadili, bolj spretni boste postali.

Vprašanje: Sem ljubitelj MMA. Treniram kickboxing, občasno tudi Judo. A je vaš sistem oz. to kar vi vadite primerno za MMA tekmovanja?
Odgovor: Ne. Za MMA tekmovanja je najprimerneje trenirati tiste sisteme, kjer trenirajo tisto kar se lahko uporabi na teh tekmovanjih. Naš sistem vsebuje elemente, ki so "prepovedani" na MMA tekmovanjih, zato ni optimalna rešitev za taka tekmovanja. Odstranitev teh elementov, pa bi pomenilo podobno kot če ostrižemo mačku kremplje. Izgubil bi bistvo. Za primer si oglejte prekrške po UFC pravilih . Vidimo, da pri športnih borbah niso dovoljeni udarci z glavo, praskanje oči, grizenje, udarci v vrat in genitalije ter še marsikaj. Pri samoobrambi praktično ni omejitev oz. je v okviru "silobrana" dovoljeno vse kar je "neizogibno potrebno, da odvrnemo od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad".

Vprašanje: Sem popoln začetnik in bi si se rad naučil samoobrambe. Na spletu sem zasledil kar nekaj tečajev samoobrambe. V čem se razlikuje vaš sistem v primerjavi z drugimi, če sploh se? A vi organizirate tečaje?
Odgovor: Naš sistem se od drugih sistemov razlikuje predvsem v tem, da skuša temeljiti na naravnem in instinktivnem telesnem gibanju in ne na naučenih kompleksnih tehnikah. Običajno se samoobrambo uči v smislu reagiranja z določeno tehniko glede na konkreten napad. Takšni sistem običajno niso dovolj učinkoviti, ker je preveč možnih napadov in kombinacij, da bi obvladali vse možne situacije, poleg tega pa v stresni situaciji naši možgani niso sposobni priklicati tako "naučenih" tehnik, kaj šele, da bi izbrali pravilno. V našem sistemu delamo na razvoju "borbenega" gibanja ter razvoju specifičnih spretnosti potrebnih za samoobrambo. Zato se ga je možno naučiti v (relativno) kratkem času. Poleg tega gledamo na samoobrambo celovito, tako da obravnavamo tudi fizični in psihološki aspekt in ne samo "borilni sistem". Ki Chuan Do (kateri predstavlja večino našega sistema) je neobičajen sistem in drugačen od večine obstoječih borilnih veščin. Na tečaju je možno le spoznati, kar vse je potrebno vaditi in tečaj sam po sebi ni dovolj, da bi se "naučili" samoobrambe. Tečajev samoobrambe ne organiziramo, možno je le treniranje v okviru vadbene skupine. Kot že rečeno smo ljubitelji enostavnih in učinkovitih sistemov samoobrambe ter se s komercialnim učenjem oz. inštruiranjem ne ukvarjamo.

Vprašanje: Na vaši spletni strani sem zasledil načelo "Keep It Simple Stupid". Kaj točno to pomeni? A ni bolje poznati več tehnik oz. borilnih veščin kot manj?
Odgovor: Načelo Keep Is Simple Stupid oz. KISS je v bistvu načelo enostavnosti, katerega povzemajo tudi sistemi Combatives in RBSD. V resničnostni situaciji ne bomo imeli časa (ker pač se vse zgodi v nekaj trenutkih) ne zmožnosti (ker bomo v stresno/adrenalinskem stanju) izvesti kompleksnih in naučenih zadev. Zato je pomembno, da se držimo čimbolj enostavnih zadev, katere tudi delujejo. V zahtevnosti namreč ne vidimo rešitve. Vsekakor se strinjamo, da je dobro poskusiti različne borilne sisteme (iz vsakega se pač lahko nekaj naučimo), smo pa mnenja, da ni koristno če se preveč obremenjujemo z učenjem številnih sistemov. Namreč naučimo se tudi napačne, nepravilne, neučinkovite gibe/tehnike, katere lahko postanejo naše napačne navade in jih je kasneje težko izkoreniniti. Star kitajski pregovor pravi nekako takole: "Ni se težko naučiti borilne veščine, težje je popraviti napake v že naučeni borilni veščini." Zato nismo pristaši učenja kompleksnih in raznovrstnih tehnik (katere v praksi ne bomo mogli izvesti), ampak kot že rečeno čimbolj enostavnih in univerzalnih, brez kompliciranja. Poznavanje številnih kompleksnih tehnik ne bo izboljšalo naše samoobrambne sposobnosti, dejansko nas lahko celo ovira. Naš "živčni" sistem se lahko z nepravilno vadbo namreč preprogramira narobe, kar pomeni da bo v kritični situaciji napačno reagiralo ali nas bo oviralo pri izvedbi pravilne reakcije.

Vprašanje: Imam nekaj čez 40 let in veliko službeno potujem. Iz tega razloga tudi nimam možnosti, da bi daljši čas kaj treniral. Vseeno bi rad naredil nekaj, da bi se bil sposoben obraniti. Kaj mi svetujete?
Odgovor: Da bi se bili sposobni ustrezno obraniti moramo, poleg tega da poznamo določen borilni sistem, biti tudi ustrezno telesno in umsko pripravljeni. Naučite se pravilno uporabiti osnovne Close Combat / Combatives udarce (Palm Heel Strike, Axe Hand Strike, Hammer Fist Strike,..), razvijte zadostno telesno kondicijo (moč, hitrost, vzdržljivost,..) in bodite umsko pripravljeni to uporabiti v primeru potrebe. To je verjetno najpreprostejša formula za uspešno samoobrambo. Kakorkoli priporočamo, da si vsaj 1x tedensko vzamete čas in praktično obnovite znanje vašega borilnega sistema.

Vprašanje: Kateri je po vašem mnenju najenostavnejši način oz. sistem samoobrambe, katerega se da zelo hitro naučiti? Kateri pa je najpopolnejši oz. najboljši sistem? A mogoče obstaja kakšen popoln sistem?
Odgovor: Po našem mnenju je najenostavnejši sistem samoobrambe je WWII Close Combat / Combatives, najpopolnejši sistem samoobrambe pa je Ki Chuan Do / Guided Chaos. Osnove Combatives se lahko naučiš v nekaj urah, po enem mesecu pa lahko zelo dobro obvladaš cel sistem. Pri KCD se ravno tako lahko zelo hitro naučiš Combatives, vendar traja razvijanje drugih spretnosti dlje. Če za Combatives lahko napišemo formulo "Combatives = Simple Strikes + Vital Targets", bi lahko zelo poenostavljeno za KCD zapisali formulo "Guided Chaos = Combatives + Sensitivity". KCD je v bistvu nadgradnja Combatives ter vsebuje odlične rešitve tudi za primer bojevanja na tleh ali več napadalcev. Sicer pa popoln sistem samoobrambe ne obstaja.

Vprašanje: Ali je priporočljivo kakšno predznanje borilnih veščin za treniranje Ki Chuan Doja? Jaz sem namreč tri leta treniral Karate in me zanima kakšne so podobnosti oz. koliko mi bo pri tem to pomagalo.
Odgovor: V bistvu niti ni pomembno ali se je kaj treniralo ali ne, pomembnejše je kako imamo razvite določene spretnosti (redvsem sproščenost, koordiniranost, ravnotežje, senzibilnost in moč). KCD je v bistvu Combatives s principi Taijiquana. Torej če je kdo treniral Combatives ali Taijiquan bo na začetku hitreje napredoval. Sicer pa se KCD razlikuje od večine borilnih veščin, tako da predhodno "naučeno" večinoma ne koristi kaj dosti.

Vprašanje: Zasledi sem, da ste predhodno trenirali Tai Chi. Zakaj ste prešli na Ki Chuan Do? A ni Tai Chi veljal na kitajskem za najboljšo borilno veščino? Sam namreč že nekaj let treniram Tai Chi.
Odgovor: Pred več kot 150 leti je res utemeljitelj Yang Taijiquana, Yang Lu Chan, veljal za nepremagljivega ampak po njegovi smrt se je veliko spremenilo. Taijiquan je zgubil svojo borilno dušo in je postal meditativna telovadba. Tako način vadbe kot tudi sama vsebina te čudovite borilne veščine sta se precej oddaljila od svoje prvotne borilne narave. KCD dejansko vsebuje principe Taijiquana in verjamemo, da je Taijiquan kot ga je izvajal Yang Lu Chan zelo podoben KCD-ju. Če posplošimo lahko rečemo, da je KCD v bistvu borilna uporaba Taijiquana. To je tudi razlog zakaj smo opustili vadbo Taijiquana in prešli na KCD. Sicer pa bi lahko Taijiquan definirali kot borilno veščino, ki nas uči kako se sprostiti brez da bi s tem ogrozili telesno strukturo, tako da vadimo počasne in enakomerne gibe, ter dosežemo boljše ravnotežje, koordiniranost, senzibilnost in silovitost.

Vprašanje: Štirje temeljni principi KCD so sproščenost, ravnotežje, koordiniranost in senzibilnost. Na vaši spletni strani omenjate tudi moč! A je to tudi del KCDja ali ste to vi dodali? Lahko poveste kaj več o moči katero navajate?
Odgovor: Res je, KCD navaja kot temeljne principe (spretnosti) te štiri, katere navajate. Čeprav govori o "moči" je posebej ne navaja kot (temeljni) princip. V KCDju se moč (Power) nekako smatra kot del koordiniranosti in senzibilnosti. Vseeno smo ocenili, da ima moč (oz. pravilneje silovitost) tako pomembno vlogo, da mora najti mesto med temeljnimi spretnostmi, zato jo tudi omenjamo poleg prej omenjenih štirih. Tu ne gre za "čisto" fizično moč ampak za t.i. nenaporno moč (Relaxed/Effortless Power) oz. notranjo silo (Internal Strenght). Pri silovitosti sta pomembna (poleg že prej omenjenih temeljnih spretnosti) predvsem hitrost in natančnost udarcev. Z močjo udarca sta tesno povezana tudi sila kit (Tendon Strenght) in zavedanje energije (Energy Awareness).

Vprašanje: Razmišljala sem o nakupu solzivca ali elektro šokerja za potrebe samoobrambe. Domov se namreč večinoma vračam zvečer ter me je v okolici stanovanja strah, da me kdo napade. Kaj mi priporočate?
Odgovor: Uporaba solzivca (plinski razpršilec) ali elektro šokerja (električni paralizator) za samoobrambo je lahko primerna rešitev, ni pa najboljša. Težava je le v tem, da ju lahko uporabimo samo ko že v naprej pričakujemo napad (npr. vidimo potencialnega napadalca, ki se bliža). Ko nas napad preseneti, pa praktično teh pripomočkov ne bomo uspeli uporabiti. Tudi sicer uporaba teh pripomočkov nam ne zagotovi 100% uspeha. Pod pritiskom posamezni pripomoček namreč lahko ne uspemo pravilno uporabiti ali na napadalca ne učinkuje kot bi si želeli. Najboljša rešitev je poznavanje in tudi vadba samoobrambe. Sicer pa je najboljša obramba to, da delujemo preventivno in se izogibamo nevarnim situacijam. Nekaj preventivnih napotkov samozaščite smo navedli v našem novem tekstu.

Vprašanje: Razmišljal sem, da bi začel trenirati ali Systema ali Krav Maga. Zanima me vaše mnenje o njihovi uporabnosti pri samoobrambi.
Odgovor: Systema je vojaški sistem bojevanja ruskih specialnih enot, ravno tako je Krav Maga sistem bojevanja izraelskih specialnih enot (kateri je prilagojen tudi za civiliste). Iz tega vidika sta oba sistema oblikovana tako, da omogočata hitro in učinkovito bojevanje. Dejansko tako Krav Maga kot Systema imata zelo velik potencial, vendar prepogosto sistema ne nudita optimalne rešitve za samoobrambo. Zlasti za to, ker je Krav Maga postal preveč športen, Systema pa preveč kultno usmerjen. Tako lahko pogosto zasledimo verzije, ki so preveč komplicirane za učinkovito izvedbo ali premalo nevarne za uporabo v samoobrambi. Sicer pa sta oba sistema, če je pristop pravilen, primerna za samoobrambo. Zagotovo pa sodita med boljše sisteme namenjene samoobrambi.

Vprašanje: Kot spretnost omenjate tudi senzibilnost. Ta me zelo spominja na trapping pri JKD. V športnih borbah je tega zelo malo, verjetno zato ker v praksi ne deluje dovolj dobro. Zakaj v omenjate to zadevo? A mislite, da je uporabna?
Odgovor: Ni borbe brez kontakta. V športnih borbah velikokrat sodnik prekine borbo in borba se ponovno nastavi na določeni distanci (npr. boks), kar pa ne velja v primerih napadov na ulici (samoobramba). Uporaba senzibilnosti je ključna ko pride do kontakta v borbi. Če nimamo (razvite in ne uporabljamo) senzibilnosti bo verjetno zmagal fizično močnejši, če uporabimo senzibilnost pa ni več fizična moč tista, ki igra ključno vlogo. Senzibilnost je premalo razumljena, zato tudi zelo malo v praksi uporabljena. Z dovoljšnjo razvito senzibilnostjo in njeno ustrezno uporabo lahko premagamo tudi fizično močnejšega napadalca. Vedno ne bomo fizično močnejši od napadalca, zato je senzibilnost tudi tako pomembna.

Vprašanje: A ste vi certificirani inštuktorji Guided Chaos sistema? Če ne, kje je najbližji kvalificiran inštruktor ali klub? Kako lahko postanem inštruktor?
Odgovor: Naš sistem samoobrambne res zajema v veliki meri Ki Chuan Do / Guided Chaos, se pa ne omejuje samo nanj. Zato tudi podpiramo znanje te veščine in tudi priporočamo vadbo v uradnih šolah tega sistema in s certificiranimi inštruktorji. Mi nismo ne uradna šola tega sistema niti nimamo certificiranih inštruktorjev. Smo le ljubitelji tega sistema. Zaenkrat ni naš namen, da bi postali cestificirani inštruktorji, lahko pa da bomo to v prihodnje postali. Inštruktor sistema Guided Chaos lahko postane kdor opravi testiranje pri avtorju tega sistem Johnu Perkinsu. Za pristop k izpitu je potrebno opraviti najmanj 10 privatnih ur inštrukcij in sicer 5 z Johnom Perkinsom in 5 s katerim drugim Guided Chaos inštruktorjem mojstrskega nivoja (Tim Carron, Tom Barnett, Al Ridenhour and Michael Watson). Po nam znanih podatkih obstajajo kvalificirani inštruktorji oz. klubi le v New Yorku in okolici.

Vprašanje: V vašem videoposnetku vadbe v dvoje večinoma ne izvajate tehnik z maksimalno hitrostjo in s polno močjo. Kako bi se ubranili v primeru, ko vas napade nekdo s polno hitrostjo in močjo? Ne ne gre tu za borbo s polnim kontaktom? A gre za kooperativno vadbo?
Odgovor: Pri vadbi senzibilnosti gre za nekooperativno vadbo, katera pa ni tekmovalne narave (cilj ni zmagati ampak se obojestransko razvijati). Ravno tako ne gre za "simulacijo" realnega boja. Glavni namen vadbe je izboljšanje (intuitivnega) podzavestnega razumevanja gibanja telesa. Vadi se tudi z maksimalno hitrostjo ampak ne z maksimalno močjo, ker ciljamo v predele telesa kjer lahko nastanejo hude poškodbe. Namen te vadbe ni povzročanje poškodb ampak samo razvijanje spretnosti potrebnih za samoobrambo. Omeniti je potrebno tudi, da pri vadbi senzibilnosti partnerja ne uporabljata maksimalno svojih spretnosti, kar omogoča da se vaja nadaljuje neprekinjeno (drugače bi v nekem času eden prevladal oz. "zmagal" ampak to ni namen te vadbe). Hitrost gibanja je načeloma za potrebe vadbe vnaprej dogovorjena oz. si oba prizadevata gibati z enako hitrostjo. Udarci se praviloma izvedejo le z dotikom oz. nakazom udarca (brez fizičnega kontakta). Maksimalno hitrost in moč se uporablja samo v realni samoobrambi  ko smo (oz. je življenje) v nevarnosti. Pri naši vadbi ima varnost udeležencev prioriteto. Sicer pa pri vadbi senzibilnosti veliko izvedenih spretnosti ni vidnih z očesom, zlasti ne če opazovalec ni izkušen glede senzibilnosti oz. ne ve kaj opazovati, tako da dopuščamo, da marsikomu stvari ne bodo čisto jasne in razumljive. Sicer pa ni namen omenjenih videoposnetkov ta, da bi bilo iz njih vse razumljivo ampak le to, da se predstavi naš sistem samoobrambe.

Vprašanje: Vaša stran je omenjena v glavnem realistični samoobrambi. Obenem pa precej omenjate "interne" borilne veščine, katerih danes v času MMA tekmovanj praktično nikjer ni v ospredju. Ali so borilne veščine kot je Taijiquan sploh omembe vredne ko govorimo RBSD sistemih?
Odgovor: Nedvomno so principi internih borilnih veščin (IMA) med najboljšimi za bojevanje. Razlogov zakaj so IMA danes na dnu svoje kariere je verjetno več (večinoma vsi pa so vezani na dogajanje na Kitajski v zadnjih 100 letih). Danes večina mojstrov/šol IMA sistemov uči stvari neprimerne za realno bojevanje. Mnogi to počnejo iz nevednosti (cca. 95%), nekateri pa tudi tega javno ne učijo (cca. 4%). Le redki vedo kako uporabljati IMA za bojevanje in to tudi odprto učijo (cca. 1%). Šole IMA večinoma izvajajo učni program skladno s "tradicionalnim" pristopom, kar večinoma ni skladno z realistično uporabo teh sistemov v samoobrambi. Kot že rečeno pa so (nekateri) principi izjemno uporabni za samoobrambo. Ravno tako so določene vaje, katere najdemo pri IMA, zelo koristne. Ocenjujemo, da so določene stvari v IMA uporabne za potrebe realistične samoobrambe, čeprav večina današnjih IMA ni primernih za samoobrambo niti ne za MMA tekmovanja.

Vprašanje: Velik del vašega treninga zajema vadbo senzibilnosti. Kakšna je sploh korist takšne vadbe glede na to, da se izvaja počasi? Ali se lahko to vajo izvaja tudi z maksimalno hitrostjo?
Odgovor: Vadba senzibilnosti (oz. Contact Flow kot je ta vaja imenovana v sistemu Guided Chaos) predstavlja najučinkovitejšo vadbo za realno bojevanje. S to vadbo se najbolj približamo realnemu bojevanju (čeprav kot smo že omenili ne gre tu za "simulacijo" bojevanja) ob upoštevanju varnosti (oz. izogibanju poškodb). Prednosti pred vadbami maksimalno hitrostjo in močjo so sledeči:
  1. omogoča treniranje daljši čas in zelo pogosto (ker ne prihaja do poškodb)
  2. omogoča ciljanje vitalnih delov (zaradi počasnega gibanja lahko kontroliramo moč udarcev)
  3. omogoča, da se učimo optimalno reagirati v vsakem delčku trenutka v gibanju (imamo čas, da se naučimo optimalno gibati)
Ko se gibljemo "počasi" dejansko programiramo naše telo (oz. podzavest), da se optimalno giblje (tudi ko se bomo gibali z maksimalno hitrostjo/močjo). Enak princip najdemo v Tai Chi vadbi ter tudi pri uporabi vizualizacije. To vajo sicer lahko izvajamo tudi (oz. skoraj) z maksimalno hitrostjo ampak takrat je učinek učenja minimalen v primerjavi s počasno vadbo. Izvajanje vaje z večjimi hitrostmi je bolj namenjeno "testiranju" spretnosti, ki smo jih razvili.

Vprašanje: Ali se lahko uporablja "Contact Flow" kot tekmovanje?
Odgovor: Ne! Contact Flow je bistvu metoda vadbe kjer s počasnim gibanjem eksperimentiramo in se učimo kako čim prej onesposobiti (uničiti) nasprotnika. Izvajanje te vadbe tekmovalno (oz. kot sparing) ni smiselno. Pri tej vaji je najpomembnejše to, da razvijamo način gibanja na podzavestni ravni, kar pomeni da bomo sposobni v realni situaciji sposobni ustrezno reagirati brez da bi morali o tem razmišljati. V bistvu pri tej vadbi razvijamo borbene spretnosti (Skills) in uporabljamo borbeni sistem (Tools) tako da lahko v delčku sekunde (oz. čim krajšem času) zaključimo konflikt (fizičen spopad). Pomembna je tudi ustrezna umska naravnanost (Mindset), saj je naš namen uničiti nasprotnika. Nenazadnje kljub počasnemu izvajanju vadimo ustrezno koordiniranost in telesno povezanost pri gibanju kar se izraža neposredno pri moči udarcev (ob maksimalni hitrosti). Pri tekmovanju je cilj, da se gibljemo s čim večjo (maksimalno) hitrostjo. Izvajanje Contact Flowa z maksimalno hitrostjo je preveč nevarno (dejansko morata oba partnerja zelo obvladati lastno gibanje, da ne pride do hudih poškodb), učinek učenja pa je zanemarljiv. Ena od "skrivnosti" te metode vadbe je, da se skušamo gibati za odtenek počasneje kot trening partner, saj se tako učimo učinkoviteje gibati. Bolj napredujemo manjše gibe izvajamo (t.i. ekonomija gibanja).

Vprašanje: Ali mi lahko poveste kaj je po vašem mnenju najpomembnejše pri samoobrambi oz. kaj je tisto ki nek sistem naredi res dober.
Odgovor: Mnenja smo, da je pri vsakem sistemu samoobrambe najpomembnejša ustrezna umska naravnanost. To je pogoj, da se sploh lahko uspešno obranimo. Kot drugo mora sistem uporabljati tehnike, katere omogočajo, da v čim krajšem času zaključimo fizični konflikt. Uporaba tehnik s katerimi se konflikt zavleče ni primerno za samoobrambo. Nenazadnje pa moramo vaditi tako, da se lahko obranimo v vsaki situaciji. Naučiti se moramo kako se gibati brez, da bi se oklepali na fiksne in vnaprej znane okoliščine. Seveda najboljši sistemi učijo samoobrambo kot del samozaščite, kjer je posebej pomembno kako se konfliktu izogniti.

Vprašanje: Dolga leta sem treniral Karate, zadnja pa predvsem Wing Chun. Zanima me tudi Combatives. Radi bi kombiniral Wing Chun in Combatives. Kaj mi svetujete?
Odgovor: Dejansko je možno kombinirati Wing Chun in Combatives, vendar običajno tega (razen posameznikom, ki res vedo kaj počnejo) ne priporočamo. Bolje, da se osredotočite na en sistem in ga resnično obvladate. Combatives je v bistvu sistem kateri je bil izluščen iz Juda/Jujitsa za potrebe uporabe v "samoobrambi" (med 2. svetovno vojno). Skoraj kar koli mu dodamo (če nismo pazljivi), mu lahko precej zmanjšamo učinkovitost. Podobno ima Wing Chun ogromen potencial, vendar včasih "dodajanje" ne pomeni tudi izboljšanje posameznega sistema. Bolje je, da se osredotočimo na to, kako iz posameznega sistema izluščiti tisto kar je res uporabno. Vsekakor pa se lahko oba sistema zelo dobro dopolnjujeta (tu ne mislimo na njihov seštevek ampak na kombiniranje določenih elementov).

Vprašanje: Zanima me glede kondiciranja za samoobrambo. Kaj je najpomembnejše? Je kondiciranje kot se ga izvaja pri MMA ustrezno?
Odgovor: Značilnost bojevanja v samoobrambi je ta, da traja le nekaj sekund (običajno 2-3, redko nad 10). Pri športnih borbah je bojevanje razdeljeno na daljši čas in tudi s prekinitvami. Iz tega vidimo, da je bojevanje v samoobrambi precej krajše in intenzivnejše od običajnega športnega bojevanja. Kakorkoli so določene spretnosti potrebne pri obeh (predvsem hitrost, moč in natančnost). Razlikujeta se mogoče v tem, da pri športnih borbah je potrebna predvsem še fizična vzdržljivost (tako aerobna kot anaerobna), pri samoobrambi pa (glede na to da je običajno boj zelo kratek) to ni tako pomembno. Kondiciranje kot se ga izvaja pri MMA je nedvomno uporabno tudi za potrebe samoobrambe. Mogoče je pri kondiciranju za samoobrambo potrebno dati bolj poudarek na eksplozivnosti, hitri moči in natančnosti udarcev.

Vprašanje: Na videoposnetkih sem opazil, da določene vaje delate zelo počasi. Ali bolje z vidika treniranja hitrosti, da bi to delali vedno z maksimalno hitrostjo?
Odgovor: Ko izvajamo vaje počasi, dejansko analiziramo naše gibanje v najmanjše detajle in ga poskušamo optimizirati. Obenem vadimo biti sproščeni, kar omogoča doseganje maksimalne hitrosti (zaradi odsotnosti mišične napetosti). Nenazadnje treniramo naše naravne (instinktivne) reakcije (reagiranje brez razmišljanja oz. podzavestno). Ko združimo skupaj tako učinkovitejše gibanje kot sproščenost telesa in podzavestne reakcije lahko dejansko razvijemo maksimalno hitrost oziroma reagiramo in se gibljemo (oz. reagiramo) z refleksno hitrostjo (to je maksimalna hitrost katero lahko doseže človeško telo). S počasnim gibanjem torej treniramo se gibati z refleksno hitrostjo brez da bi potrebovali o tem razmišljati (ker itak zavestno ne moremo tako hitro voditi našega gibanja še zlasti ne v stresno adrenalinskem stanju).

Vprašanje: Kakšno je vaše mnenje o uporabi zaščitne opreme in glede uporabe fokusarjev?
Odgovor: Tako zaščitna oprema kot tudi fokusarji so lahko odličen pripomoček, ne smemo pa naše vadbe osredotočiti samo na njih. Ravno tako jih moramo ustrezno uporabljati. Zaščitno opremo praviloma pri vadbi samoobrambe uporabljamo le občasno. To predvsem iz dveh razlogov: 1) Skoraj ni zaščite opreme, ki bi lahko popolnoma zaščitila vse vitalne dele (torej smo tudi pri uporabi zaščitne opreme omejeni glede udarcev s polno močjo v vitalne dele), 2) Nasprotnik oblečen v zaščitno opremo se nekoliko razlikuje po obliki od nezaščitenega človeka (v realni situaciji bomo imeli pred seboj človeka brez zaščitne opreme in vadba z zaščitno opremo nam za takšne primere ne pomaga). Ravno tako je glede uporabe fokusarjev. Ti so odlični za vadbo določenih kombinacij in moči udarcev, vendar ne dajejo realne slike glede natančnosti udarcev v vitalne dele. Le če imamo pred seboj človeka lahko razvijamo pravilen občutek in natančnost udarcev.

Vprašanje: V čem se razlikuje vaš sistem samoobrambe v primerjavi z drugimi? Kakšne izkušnje moram imeti, da lahko treniram v vaši vadbeni skupini. V kolikem času lahko opazim rezultate.
Odgovor: Za sistem, ki ga vadimo bi lahko rekli, da je visoka tehnologija (Higy Technology) na področju borilnih sistemov. Gre za izjemno učinkovit sistem tako glede enostavnosti učenja kot tudi praktične uporabnosti. Posebnih izkušenj ni potrebno imeti, so pa določene izkušnje dobrodošle. Že po prvem treningu boste opazili napredek. Seveda pa več treniranja prinese tudi boljše rezultate.

Vprašanje: Opazil sem, da se treningi samoobrambe pri vas izvajajo samo v okviru vadbenih skupin. Zanima me ali boste organizirali tudi šolo samoobrambe ali kakšen tečaj samoobrambe?
Odgovor: Zaenkrat poteka vadba le v okviru vadbenih skupin. Treningi potekajo v neformalni obliki in prijateljskem vzdušju. Treniranje v vadbeni skupini omogoča posameznikom kvalitetno vadbo in pridobivanje potrebnih spretnosti in dragocenih izkušenj. Spoznava se najsodobnejše metode samoobrambe, predvsem sistem Guided Chaos in druge realistične sisteme samoobrambe. Posameznik lahko z redno udeležbo na treningih in vadbo doma v zelo kratkem času razvije zavidljive borbene sposobnosti. Pri sistemu vadbenih skupin ni predvideno masovno vabljenje ljudi. Vadbene skupine so zaprtega tipa. Vstop v vadbeno skupino načeloma odobri vodja skupine ali njegov pomočnik.
Organiziranje šole samoobrambe je možnost, ki jo puščamo odprto za prihodnost, ampak zaenkrat ne pride v poštev. Za organiziranje šole je potrebno zagotoviti dovoljšnje število inštruktorjev ter ustrezne prostorske kapacitete. Trenutno z zadostnimi resursi ne razpolagamo, ravno tako časovno tega ne uspemo. Ja pa opcija odprta, da bomo v prihodnje samostojno oblikovali šolo samoobrambe ali sodelovali pri izvajanju šole samoobrambe s katero drugo organizacijo (društvom).
Nismo zagovorniki tečajev samoobrambe, tako da teh najverjetneje ne bomo organizirali. Res se lahko na tečaju prikaže tečajnikom in ti lahko tudi sami sprobajo kako se najučinkoviteje obraniti. Težava je v tem, da v zelo kratkem času posamezni zelo težko razvije ustrezne sposobnosti, da bi se lahko obranil v nasilnem konfliktu. Tak tečaj posledično lahko da človeku lažen občutek varnosti. Ravno tako se znanje, ki se ga je na tečaju pridobilo, lahko že po nekaj mesecih pozabi. Na tečaju je možno le spoznati, kar vse je potrebno vaditi in tečaj sam po sebi ni dovolj, da bi se "naučili" samoobrambe.

Vprašanje: Zanima me katere borilne sisteme smatrate vi za najboljše za samoobrambo? Kaj menite o Krav Maga? Kaj bi priporočali ženskam?
Odgovor: Kot najboljšega seveda smatramo sistem, katerega vadimo in to je Guided Chaos (John Perkins). Na drugem mestu je Combatives (Kelly McCann, Lee Morrison,..). Na tretjem mestu pa so ostali RBSD sistemi ali kakšne realnejše Krav Maga variante. Krav Maga je lahko zelo dober sistem za samoobrambo, vendar mnoge sodobne šole tega sistema niso dovolj realistične. Glede samoobrambe za ženske zelo priporočamo sistem, ki ga uči Melissa Soalt in njen DVD "Fierce and Female".

Vprašanje: Zanima me vaše mnenje o tem kaj naj vključuje nek učinkovit sistem samoobrambe. Veliko sistemov ima kot okostje kickboxing ter na to dodajajo določene elemente (kateri so značilni za posamezni sistem). Kaj menite, je to optimalno?
Odgovor: Izhajati moramo iz tega, da za uspeh v nekem konfliktu (boju) ima največjo vlogo psiha (cca. 50-70%), temu sledi telesna pripravljenost (cca. 20-30%) in praktično nazadnje, čeprav ima mnogokrat odločujočo vlogo, je borilni sistem (cca. 10-20%). Med preverjenimi elementi učinkovitih borilnih sistemov je prav gotovo kickboxing, zato tudi mnogi sistemi samoobrambe slonijo na njemu. Kakorkoli smo mnenja, da kickboxing ni edina možna izbira ter da so možne tudi nekatere boljše rešitve. Čeprav je kickboxing odlična izbora z vidika biomehanike in tehnične dovršenosti, smo mnenja, da ne ponuja najvišje stopnje učinkovitosti. Temelji namreč na naučenih tehnikah (za kar je potreben velik vložek za memoriziranje tehnik) in ne na naravnem telesnem gibanju. Maksimalno učinkovit borilni sistem mora biti zgrajen na naravnih/instinktivnih/refleksnih gibih in ne omejen z vnaprej določenimi (naučenimi) tehnikami. V smislu maksimaliziranja učinkovitosti naš sistem združuje brutalnost (smrtonosnost) vojaškega bojevanja, prilagodljivost Taijiquana (Be Like Water) ter spontanost in improvizacijo indijanskega bojevanja.

Vprašanje: Kakšno je vaše mnenje o katah (formah)? Ali jih pri vas izvajate?
Odgovor: Kate (forme) so odlična vaja. Prakticirajo se tudi v različnih borilnih veščinah. Tudi »Shadow Boxing« bi lahko uvrstili v to kategorijo, čeprav gre tu za bolj spontano zaporedje tehnik. Smo pa mnenja, da ni preveč koristno samo izvajati gibe brez da bi vedeli njihovega namena. Kate so torej lahko zelo dobre vaje, le uporabljati oz. izvajati jih moramo ustrezno.
Mi klasičnih kat (form) kjer so vnaprej določene tehnike, njihovo zaporedje in hitrost izvedbe, ne izvajamo. Smo zagovorniki tega, da si postavljamo čimmanj omejitev (tako da bi se omejevalni na v naprej določene tehnike) ter ravno tako si ne omejujemo načina gibanja (skušamo se čimbolj naravno gibati in upoštevati določene principe). Izvajamo pa vajo, ki je zelo podobna kati (formi), le da gre za bojevanje z namišljenimi nasprotniki kjer vnaprej niso določene ne tehnike ne njihovo zaporedje. Zaradi pozitivnih učinkov počasne vadbe in vizualizacije na podzavestno memoriziranje gibanja izvajamo to vajo zelo počasi. Vaja izhaja iz sistema Guided Chaos in se imenuje RHEM (Relation of Human Energy to Movement).

Vprašanje: Na vaših videoposnetkih sem opazil, da uporabljate lutko kot pri Wing Chunu. A gre za isto lutko oz. vaje?
Odgovor: Ne. Lutka je sicer precej podobna, ampak zgrajena je za vadbo senzibilnosti in ne za izvajanje trappinga. Lutka ima daljše roke in roke niso trdno fiksirane.

Vprašanje: Zanima me koliko let je potrebno imeti, da se lahko vključim v vašo vadbeno skupino. Nisem še polnoleten. Kaj priporočate? Hvala.
Odgovor: Pogoji za vključitev v našo vadbeno skupino so navedeni na strani o treningih. Kot je tam navedeno je eden od pogojev tudi ta, da je oseba polnoletna. Kdor ne izpolnjuje tega pogoja, predlagamo, da se vključi v kakšno drugo organizirano treniranje borilnih veščin, kjer imajo treninge tudi za mladostnike oz. otroke (zlasti karate ali judo in podobno).

Vprašanje: V čem se razlikuje vaša borilna veščina od drugih?
Odgovor: Naš borilni sistem ni borilna veščina in tudi ne šport. Ne izvajamo klasičnih sparingov in tudi nimamo fiksnih tehnik. Delamo izključno samoobrambo, in to realistično (ne klasično). Namen vadbe je razviti optimalen način gibanja posameznika, ki mu omogoča čimveč možnosti za preživetje tudi v najbolj kritičnih situacijah (worst case scenario). Večinoma delamo sistem Guided Chaos, kateri je po našem mnenju najbolj učinkovit in dovršen sistem bojevanja.

Vprašanje: Delam v policiji že skoraj 20 let. Poznavanje borilnih veščin je nujno za dela, ki jih opravljam. Zanima me, kakšne izkušnje imate pri treniranju pripadnikov uniformiranih služb.
Odgovor: Sistem, katerega vadimo je v bistvu nastal iz vojaškega sistema in bil prvotno uporabljen predvsem v policijske namene. Danes se ga uči v vseh sferah, tudi civiliste. Pri nas trenirajo oz. so trenirali vojaki, policisti, občinski redarji in varnostniki. Sistem je inovativen in učinkovit ter povsem primeren tudi za pripadnike uniformiranih služb.