Samozaščita
"Self Protection"

Samozaščita (Self Protection) je zaščita samega sebe pred raznimi nevarnostmi (napad, naravna ali druga nesreča,..). O osebni zaščiti (Personal Protection) govorimo takrat, ko gre za varovanje tretje osebe (to izvajajo predvsem varnostne službe). Na naši spletni strani se bomo posvetili predvsem samozaščiti pred "fizičnimi" napadi.

Samozaščito sestavljata osebna varnost (Personal Security) in samoobramba (Self Defense). Osebna varnost zajema ocenjevanje tveganja, preventivne ukrepe, zavedanje nevarnosti, psihološko pripravljenost, nadziranje strahu, pogajanja z napadalcem ter druge ukrepe, da preprečimo fizični konflikt z napadalcem. Samoobramba zajema predvsem načine (fizične) obrambe pred napadi.
Z dobro samozaščito rešimo v 99% primerih vse probleme s "preventivo". Žal pa nimamo garancije, da se bomo lahko izognili fizičnemu konfliktu, zato moramo poznati tudi samoobrambo. Žal pa tudi z dobrim poznavanjem samoobrambe nimamo garancije, da bomo bili uspešni v fizičnem konfliktu z napadalcem, zato je potrebno storiti vse da do fizičnega konflikta sploh ne pride.

Pri samozaščiti se srečujemo tudi s pojmom samohranitev (Self Preservation). Samohranitev je instinkt, ki skrbi za naše preživetje. Bolečina (Pain) in strah (Fear) sta dve glavni komponenti tega mehanizma. Bolečina povzroči nelagodje, tako da je organizem nagnjen k temu, da ustavi bolečino. Strah povzroči, da začne organizem iskati varnost in lahko povzroči izločanje adrenalina, kateri poveča našo silo in občutke (sluh, vonj in vid). Samoohranitev zajema poleg samoobrambe in tudi druge metode za ohranjanje naše varnosti (zavedanje okolice, umska naravnanost, umirjanje konflikta,..).
Na naši spletni strani se bomo skušali držati "čiste" samoobrambe (Self Preservation / Self Defense) ter ne bomo zahajali v vode samoperfekcije (Self Perfection), kar je bolj značilno za borilne veščine (Martial Arts). Strmimo namreč k realističnem bojevanju brez uporabe kompliciranih tehnik. Držimo se načela: "Keep It Simple Stupid", kar pomeni, da uporabljamo enostavne zadeve in se izogibamo vsem nepotrebnih kompleksnih stvari.

Osebna varnost (Personal Security)

Osebna varnost zajema tako fazo pred konfliktom kot fazo po konfliktu (skupaj z samoobrambo oz. fazo konflikta tvorijo samozaščito). Namen osebne varnosti je zmanjšanje tveganja za ugrabitev, umor ali drugo kriminalno dejanje z izvedbo določenih principov in postopkov v vsakdanjem življenju. Trije osnovni principi osebne varnosti so:
1) Vsaka oseba je odgovorna za lastno varnost.
2) Varnostni ukrepi morajo biti sorazmerni z nevarnostjo.
3) Zavedanje nevarnosti je temelj dobre osebne varnosti.

Dobra osnova za osebno varnost je, da imamo izdelan lasten načrt samozaščite. To ne pomeni, da imamo napisan nek dokument ampak da imamo v glavi vnaprej predvideno kako ravnati, da delujemo samozaščitno. Načrt samozaščite predvideva: zavedanje (opazovanje) okolice, izogibanje (oz pobeg) nevarnosti ko je to mogoče, ohranjanje varne razdalje z ograjo, umirjanje konflikta s pogovorom, če ni drugega izhoda udariti prvi, hitro in močno ter nato pobegniti, če je potrebno nadaljujemo z napadom dokler nevarnost ne preneha,..

Za oceno tveganja konflikta si lahko pomagamo z barvnimi kodami:
Varno (bela) - To je nivo ko smo na varnem kraju (doma, služba,..). Konflikta ni pričakovati, čeprav ga ni mogoče totalno izključiti. Ko smo v "beli kodi" moramo imeti izdelan krizni načrt (Emergency plan) - zaklepanje vrat, alarmni sistem, zunanja osvetljava, video nadzor, poti za pobeg,..
Pozor (Rumena) - To je nivo, ki ga moramo imeti vedno ko smo na javnem kraju (npr. na ulici). Vedno moramo biti pozorni na ljudi, vozila, kaj se nahaja za večjimi objekti, temnih krajih,.. Pri tem stanju ne gre za paranoio ampak za to, da se zavedamo okolice, ki nas obdaja in se ne pustimo presenetiti.
Grožnja (oranžna) - To je nivo, kjer obstaja neposredna nevarnost konflikta. Zazvonil je alarm, naš um postavimo "na stražo" in začnemo ocenjevati grožnjo/nevarnost.
Konflikt (rdeča) - To je nivo, ko smo v konfliktu. Takoj moramo sprejeti odločitev, da preneha nevarnost. V glavnem sta tu možni dve poti: 1) da se izognemo oz. zbežimo ali 2) napademo. Vsekakor je izogibanje boljša odločitev ter jo izberemo, vedno ko je to možna odločitev.

Kot že rečeno pri vsakem potencialnem fizičnem konfliktu je prva in glavna opcija izogibanje in pobeg. Če konflikta ne moremo umiriti ali se mu drugače izogniti nam ostane koz zadnja izbira napad (samoobramba).

Samoobramba (Self Defense)

Ko se napadu ne moremo več izogniti (ocenimo, da nas bo napadalec napadel) ali smo že napadeni je na vrsti samoobramba. Pri samoobrambi skušamo uporabiti silo v obsegu, ki je nujno potreben da bi obranili sebe (in morebiti svoje bližnje, če so v nevarnosti).

Najpomembnejše pri samoobrambi je umska naravnanost (Mindset), temu sledi taktika, šele nato je naša veščina (tehnike). Ključen element dobre samoobrambe je naša umska naravnanost in razviti moramo sposobnost, da v danem trenutku preklopimo na napad (killer instinct). Po mnenju strokovnjakov samozaščite ima pravilna umska naravnanost tudi do 90% vlogo pri uspehu.

Več o samoobrambi je napisano na strani o samoobrambi, o metodah samoobrambe pa v člankih.

Samozaščita v Sloveniji

V Sloveniji ni posebnega kluba, ki bi poučeval samozaščito, je pa kar nekaj posameznikov, ki se usposabljajo na tem področju. Med najbolj aktivnimi inštruktorji je Robi Simonič, kateri v sodelovanju z Društvom naprednih obrambno-borilnih metod (DNOBM) organizirajo delavnice, kjer se poučuje osnove samozaščite.
Z realistično samoobrambo se ukvarjata tudi Aljoša Gorup (DNOBM - verbalno-fizična obramba in osebna zaščita), Borut Kincl (RKSI - realna samoobramba)in Slavko Brezovnik (ECP - close-combat in samoobramba).
OPOMBA: V koliko je še kdo drugi, ki se ukvarja v Sloveniji s tem področjem, nam naj to sporoči na naš elektronski naslov in ga bomo z veseljem vključili v tekst!