Taijiquan
"The Grand Ultimate Fist"

1000 BC: Neznanec je predelal medicinske tekste in izločil znanje o akupresurnih točkah, ključih na zglobih ter drugih pomembnih vitalnih delih ter iz pridobljenega znanja ustvaril 37 tehnik za bojevanje.

400 AD: V samostanu Shao Lin v hribovju Wu tang (Wu Dang) (ne zamenjati s samostanom Shao Lin  v provinci Henan) izvajajo formo, ki je predhodnica Taijiquana.

Dinastija Liang (502-557): Forma Taijiquana se je že prakticirala. Vojaški vodja Cheng Xing-Xi (Cheng Ling-hsi) spodbujal vojake da prakticirajo veščino San Shi Qi (katera je predhodnica Taijiquana), vendar ta veščina je obstajala še pred Cheng Ling-Xi-om (ni jo on ustvaril, naučil se jo je od Han Kung Yueh-a [Han Gong-Yue]). Njegov naslednik je bil Cheng Bi (Cheng Pi).

Dinastija Tang (618-907):  Xu Xin Ping (Xu An Ping, Xu Xuan Ping, Xi Xian Ping, Hsu Hsuan Ping, Yu Kuan Tze) je utemeljil veščino 37 tehnik in jo je imenoval Tai Ji Gong (Tai Chi Kung). Ta veščina je bila predhodnica Taijiquana, gibi so si sledili nežno in neprekinjeno, zagotovo pa je veščina vsebovala tehnike Play the Pi'pa, Single Whip, Step up to Seven Stars, Jade Lady Works the Shuttles, High Pat on Horse in White Crane (prvotno Phoenix) Cools Wing. To ni bi bila borilna veščina ampak oblika vaja (forma). Forma je bila sestavljena iz 37 položajev,  kateri so bili podobni Yang stilu Taijiquana. Veščino se je naučil od Yu Huan-Zi-ja in gre za veščino zelo podobno veščini Cheng Xing-Xi. Xu Xin Ping je posredoval svoje znanje družini Song (Song Family Taijiquan). V tem obdobju sta veščino učili tudi Li Dao Zi in Yin Li Peng, kateri sta imeli podobne borbene tehnike in so jih imenovali "37 tehnik" (San Shi Qi Shi). Li Dao Zi je bil taoistični menih iz gorovja Wutang in svojo veščino je posredoval veščino družini Yu (Yu Family Taijiquan) - Xian Tian Quan.
Znani poet Li Bai skušal obiskati Xu An Ping-a, vendar ker ga ni našel, je na most Xian zapisal pesem o Taiji Gongu in jo poimenoval "sedemintrideset" (po 37 položajih). Vaje je bila imenovana tudi "Long Form" (Chang Quan) - zaradi njenih dolgih in nepretrganih gibov.

Dinastija Yuan (1271-1368): Taoistični menih Huo Long Ren (Fon Yi-Yuen, Feng Yi Yuan) je naučil Zhang San Feng-a (Chang Shan Fon, Jun Bao, Quan Yi, Xuan Xuan, La Ta) (1279-1368) taoistične veščine ter Taijiquan ter je odpeljal  Zhang San Feng-a v hribovje Wu Tang v samostan. Zhang San Feng je utemeljil 13 tehnik Taijiquana in napisal klasični tekst "Tai Chi Chuan Ching". Svojo veščino je poučeval v samostanu Wudang, kjer je tudi pustil svoj klasični tekst. Zhang San Feng naj bi bil ustanovitelj sekte v gorovju Wudang, katera naj bi prakticirala veščino predhodnico današnjega Taijiquana. Ningbo Gazetteer iz leta 1733 vsebuje zgodbo o Zhang Sanfeng-u kot avtorju Wudang Internal Boxing-a. Prvič Zhang-a kot osnovalca Taijiquana omenja Li I-yu (nečak in učenec Wu Yu Xiang-a) leta 1867 v delu "Brief Preface to Taijiquan". Gazetteer dežele Wu-yang pravi da je "votlina nesmrtnega Changa" pri West Pass-u kraj kjer je San Feng dosegel nesmrtnost. Ravnotako v Fu-kou Gazetteer-ju najdemo da prebivalci Fu-kou-a verjamejo da je Zhang San Feng pustil svoje telo v T'ai-chi templju v gorovju Wu-tang.
Taoistični menih Qian Xuan je opravil raziskavo in ugotovil, da je Zhang San Feng ustvaril 12 tehnik "Wu Ji Quan", 8 tehnik "Tai He Quan" in 16 tehnik "Taijiquan". Kasneje je tri ustvarjene veščine spojil in oblikoval 36 tehnik. Kasnejše generacije so tehnike dodatno oblikovale v to kar poznamo danes kot Wudang Taijiquan (108 postures). Ravnotako se beleži, da je imel Taijiquan osnovnih 13 tehnik.
Prvi je Zhang Sanfeng-ov rokopis "Zhang Sanfeng Secrets of Taiji Elixir Training" objavil taoistični raziskovalec Xiao Tianshi (Hsiao Tien Shih), kateri je raziskoval taoistične tekste. V rokopisu je 105 ročno narisanih risb od 72 delne forme "Zhang Sanfeng's Taijiquan", Taiji song of 13 Postures, Theory of Taijiquan. Xiao Tianshi je nekaj desetletij preiskoval taoistične svete tekste pri taoističnih menihih in templjih ter jih je, da bi jih zavaroval pred izginotjem oziroma uničenjem, tudi objavil. Med teksti je bil tudi Zhang Sanfeng-ov rokopis "Zhang Sanfeng Secrets of Taiji Elixir Training" iz dinastije Ming.
Najverjetneje je, da sta obstajala dva Zhang San Feng-a, eden iz obdobja dinastije Sung (960-1279) [ta naj bi ustvaril Taijiquan] in drugi iz obdobja dinastije Yuan (1279-1368) [ta naj bi vnesel notranjo alkimijo v Taijiquan].

Zhang Sanfeng's Taijiquan - kot je prikazan v manuskriptih

Feng Yiyuan je ustvaril sistem udarcev v življenske točke (vital point striking) imenovan Dim Mak, kateri je temeljil na 36 glavnih življenskih točkah (9 smrtnih točk, 9 knock-down točk, 9 bolečinskih točk in 9 ohromitvenih točk). Feng Yiyuan je posredoval veščino Dim Mak-a Zhang Sanfeng-u, ta pa ga je "skril" v Taijiquan. Dim Mak zasledimo tudi pri dveh pomembnejših naslednikih Zhang Sanfeng-a in njihovih učencih: Wang Zhengnan in Wang Tsungyueh, kakor tudi pri veščini Yang Lu Chan-a.

Dinastija Ming (1368-1644):  Zhang San Feng je imel dva učenca: Song Yuan-Qiao (Sung Yuan Chiao) (član družine Song, napisal je esej "Song's Tai Chi Kung") in Wang Dsung (Wang Zong).

• Wang Dsung (Wang Zong, Wang Tsung) je veščino predal
• Chen Ton Jou (Chen Tong Zhou, Chen Tun Chow) je veščino predal
• Chang Sung Chi (Zhang Song Xi, Chang Sung Hsi) je veščino predal
• Yeh Gi Mei (Ye Ji Mei, Yeh Chi Ma) je veščino predal
• Wang Dsung Yueh (Wang Zong Yue, Wang Tsung Yueh) je veščino predal
• Chiang Fa (Jiang Fa).

Po trditvah Song Yuan Qiao-a so on in njegovi prijatelji Yu Nian Zhou, Yu Liang Zhen, Zhang Shong Xi. Zhang Su Shang, Yin Li Hen, Mo Go Shen odšli v gorovje Wutang obiskati meniha Li Dao Zi-ja (učitelja prednikov družine Yu), ampak ga niso našli. Srečali so Zhang San Fenga in z njim so vadili v Yu Xu templju v hribovju Tai He v začetku obdobja Hong Wu. Sedmerica je vadila z Zhang San Fengom en mesec ter nato so se vrnili domov. Veščina je bila dejansko imenovana "Taijiquan Thirty-Seven Postures" (Tai Ji Gong oziroma San Shi Qi Shi) in je bila sestavljena iz:

1. Four Straight and Four Diagonal (Eight Directions)
2. Cloud Hands
3. Bend Bow to Shoot the Wild Goose
4. Hold the Pi Pa
5. Step-in and Break Down Defense
6. Boji (Dust Pan) Posture
7. Phoenix Opens Both Wings
8. Sparrow Raise It's Tail
9. Single Whip
10. Lift Hands Upwards
11. Step Back and Repulse Monkey
12. Brush Knee and Step
13. Fist Under the Elbow
14. Turn and Kick
15. Step-up and Plant Fist
16. Diagonal Flying Posture
17. Double Whip
18. Turn Body and Break Down Defense
19. Fair Lady Works the Shuttle
20. Seven Star and Eight Steps
21. High Pat on Horse
22. Single Lotus Kick
23. Hop on Tiger
24. Jiu Gong (Nine Positions) Stance
25. Grasp the Sparrow's Tail
26. Push Mountain Through Back
27. Pearl Underneath the Ocean
28. Spring Finger
29. Turn Body
30. Double Lotus Kick
31. Golden Cock Stand on One Leg
32. Tai Mountain Raises It's Qi
33. Part the Wild Horse Mane
34. Like Closed and Shut
35. Split Kicks Left and Right
36. Hang and Kick
37. Push and Wipe
38. Double Jump Kick
39. Carry Tiger and Return to the Mountain
40. Cross and Arrange Lotus

Zgornja forma je v bistvu veščina Xu An Ping-a, le Song Yue Qiao ji je dodal tehnike: Seven Star and Eight Steps, Single Lotus Kick, Jiu Gong (Nine Positions) Stance in Double Lotus Kick.

Chang Sung Chi (Chang Sung Hi, Zhang Shong Xi) je svojo veščino prenesel na Ji Chuan-a, ta pa na Shan Hsi Nan-a. Shan Hsi Nan je svojo veščino prenesel na Wang Zheng Nan-a. V tem obdobji beseda Taijiquan ni bila poznana ampak se je veščina iz Wudanga katero je obvladal Wang Zhen Nan (Wang Chen Nan) imenovala Nei Jia Quan. Huang Zong-xi (1610-1695) (Huang Zong Xi, Huang Tsung Hsi, Li Zhou) in njegov sin Huang Bai Jia (Huang Pai-Chi) (1634 - 1704) sta bila učenca od Wang Zhen Nan-a. Huang Zong-xi je leta 1669 na grobni kamen svojega učitelja Wang Zhen Nan napisal, da je ustanovitel notranje borilne veščine Wudanga bil Chang San Feng iz dinastije Sung. Huang Bai Jia-eva veščina je vsebovala tudi vedo o življenskih točkah. Huang Bai Jia je veščino prenesel na Kan Feng Chi - veščina se je imenovala Hua Chuan (Flower Fist). V tej formi (veščini) obstaja veliko tehnik katere najdemo v Yang stilu Taijiquana [Hitting Ears With Both Fists (Shuang Feng Kuan Er), Playing The Lute (Shou Hui Pi Pa), Cross Hands (Shi Zi Shou), Embrace Tiger And Carry Back To Mountain (Bao Hu Kui Shan)] in zanimivo da jih v Chen stilu ni!
Po nekaterih trditvah naj bi bil učitelj Chang Sung Chi-ja Sun Shih San. Najpomembnejši naslednik Chang Sung Chi-ja je bil Yeh Chin Chuan. Yeh Chin Chuan je imel kot učence: Wu Kun Shan, Chou Yun Chuan, Tan Ssu Nan, Chen Chen Shih in Sun Chi Cha.
   - Wu Kun Shan je imel učenca: Li Tien Mu in Hsu Tai. Li Tien Mu je imel učence: Yu Po Chung, Chen Mao Hung in Wu Chi Lang.
   - Chou Yun Chuan je prenesel veščino na Lu Shao Chi-a.
   - Chen Chen Shih je prenesel veščino na Hsia Chih Hsi-a in na Tung Fu Fu-a.
   - Sun Chi Cha je prenesel veščino na Chai Hsuan Ming-a in Yao Shih Men-a ter na budistična meniha Seng Erh-a in Seng Wei-a.
   - Tan Ssu Nan je prenesel veščino na Wang Cheng Nan-a
Shen Yi Kuan (1537-1615) je napisal življenjepis o Chang Sung Hsi-ju (po podatkih, ki jih je zbral od Chang-ovih učencev). Ravnotako je življenjepis o Chang Sung Hsi-ju napisan v Ningbo Gazetteer-ju.

Nei Jia Quan (Internal Boxing) je bil posredovan (poleg zgoraj navedenih) tudi naslednjim mojstrom Yin Li Liang, Tu Tai Yueh, Mo Ku Sheng, Chang Tsui Shan, Yu Lien Chou, Huang Zhen Nan, Gan Feng Chi. Veščina Gan Feng Chi-ja je podobna Yang Taijiquanu saj vsebuje tehnike Playing the Lute, Cross Hands, Double Fist To Ears and Carry Tiger Back To Mountain, katerih v Chen stilu ni! Gan Feng Chi je veščino prenesel na svojega sina Gan Yan Ran-a, Gan Yan Ran pa je veščino prenesel na Li Wan Dong-a. Ravnotako je Li Wan Dong-a učil Wang Lan Ting, kateri je bil priljubljen učenec Yang Lu Chan-a. Li Wan Dong je prejel Wang Lan Ting-ov rokopis, katerega je Wang prejel od Yang Lu Chan-a (ker je bil nepismen).

"Sung Tai Zhu Quan" (First Emperor Of Sung's Long Boxing) je imel 32 borbenih tehnik katere so popolnoma enake tistim od generala Qi Ji Kwang-a. Sung Tai Zhu Quan je eksterna borilna veščina in njo naj bi Qi Ji Kwang povzel v svojem manuskriptu. V 16. stoletju (med leti 1559 in 1561) sta generala Qi Jiguang [Qi Ji Kwang, Chi Chi Kuang] (1528-1588) [njegova knjiga "New Book of Effective Techniques" (Ji Xiao Xin Shu / Chi Hsiao Hsing Shu) vsebuje poglavje "Canon of Boxing" (Quan Jing / Chuan Ching), kjer opisuje 32 tehnik iz katerih je nastal Pao Chui) in Yu Dayou (1503-1579) sta predelala veščino Shaolin Quan. Qi Jiguang je ustvaril svojo veščino iz 16 različnih borilnih veščin.

Borbene tehnike iz "Chuan Ching" - iz knjige generala Qi Jiguang-a

Tame Phoenix Elbow	Crouching Tiger	Middle Four Levels	Wild Goose Wings

Chen Wang Ting (1597-1664) je ustvaril veščino (katera je postala tradicionalna veščina družine Chen) na podlagi veščine Pao Chui (in manuskripta od Qi Jiguang-a), katera je bila sestavljena iz sedem form (nobena od teh ni bila Taijiquan):

• Chenshi Toutao (Shisanshi - 13 movements), with 57 postures;
• Set Number Two, with 27 postures;
• Da Si Tao Chui (Large four point set) with 24 postures;
• Hong Quan, or Xiao Si Tao Chui (Small four point Set) with 23 postures;
• Set Number Five, with 29 postures;
• Paochui (Cannon Fist);
• Changquan (Long Boxing) with 108 postures.

Veščina vsebuje 29 od 32 borbenih tehnik Sung Tai Zhu Chang Chuan-a oziroma manuskripta generala Qi Jiguang-a. Družina Chen je postala znana po veščini Pao Chui in njihova veščina je dobila ime Pao Chui Chen Jia (Cannon Pounding Chen Family). V veščini družine Chen najdemo veliko podobnosti z veščino Shaolin Pao Chui oziroma Red Fist boxing.

Jiang Pu (Jiang Bashi) in Chen Wang Ting

Chen Wang Ting je imel tudi učenca Jiang Pu (1574-1655), poznanega kot "Jiang Bashi" (služabnik Jiang) in je naslikan na znani sliki z Chen Wanting-om. Jiang Pu-ja ne smemo zamešati z Jiang Fa-jem (učencem Wang Tsung Yueh-a).

Wang Tsung Yueh (Wang Chung Yueh, Wang Sung Yeuh ) (cca. 1720-1800) je bil učenec od legendarnega mojstra interne borilne veščine Wudanga Chang Sung Chi-ja. Chang Sung Chi-jeva veščina je temeljila na štirih smereh (pet elementov) in 8 metodah (osem triagramov). Zanimivo je tudi, da se je ta veščina imenovala "Yin Yang Five Element Eight Triagram Taiji Hands". To je veščina katero je utemeljil Zhang San Feng. Wang Chung Yueh je napisal je znani tekst "Taijiquan Lun" (Kung Hsin Chieh) in je bil prvi, ki je poimenoval veščino Taijiquan. Wang Tsung Yueh in njegov učenec Chiang Fa (Jiang Fah, Zhiang Fa) (cca. 1760-1840) sta predelala teorijo, zapiske in prakso Chang San-Fenga ter oblikovala formo Taijiquana.

Zhang San Feng-ova dela sta zbrala Wang Xiling (1664-1724) [Wang Hsi-ling, Wang Xeeling] in Li Xiyue (1806-1856) [Li Hsi-yueh, Lee Xu Han]. Prvi je zbral vse tekste od Zhang San Feng-a Wang Xiling v YongZheng obdobju dinastije Qing (1644-1911) in tako je "Full Collection of Zhang San Feng" začela krožiti v javnosti. Wang Xiling je bil pisec življenjepisov znanih osebnosti. Li Xiyue je bil znan mojster notranje alkimije iz dinastije Qing Dynasty (1644-1911) in je združil vsa Zhan San Feng-ova dela (dejansko je ponovno izdal delo od Wang Xiling-a) je leta 1844 izdal knjigo "Complete Works of Zhang Sanfeng" (Zhang Sanfeng Xiansheng Quanji).

V dinastiji Song (1662-1772) je Chiang Fa prispel v vas Chen (Chen Jia Gou), kjer so tankajšnji prebivalci vadili veščino imenovano 'Cannon Pounding' (Pao Chui). Chen Chang Xing (1771-1853) se je prvotno posmehoval iz Taijiquana (vešcine od Jiang Fa-ja), ko pa sta se pomerila je videl da gre za superiorno vešcino, ter Jiang Fa-ja zaprosil da postane njegov učitelj. Prvotno je Chen Chang-Xing obvladal vešcino, katero je "ustvaril" njegov predhodnik Chen Wang Ting, vendar je kasneje ustvaril veščino, ki je bila mešanica veščine svoje družine - Pao chui (cannon fist) in Taijiquana (tako je bila veščina poimenovana šele v času Yang Lu Chan-a).
Ravno tako je Chiang Fa prinesel Tajiquan v vas Zhao Bao.

V obdobju vladavine Chien-lung (1736-1795) [dinastija Ming] je živel Chang Nai Chou (sovrstnik Wang Tsung Yueh-a), kateri je napisal manuskript o borilnih veščinah. Manuskript je najstarejši "dokazljiv" tekst, kjer se opisujejo principi na katerih temelji Taijiquan. Chang Nai Chou je preučeval borilne veščine z mojstrom Chang Pa [Zhang Ba] (mojster borilne veščine Spirit Boxing [mistična borilna veščina taoističnih menihov iz samostana v hribovju Mao Shan]) ter I Ching in stare manuskripte o borilnih veščinah. Borilne veščine naj bi ga učila tudi Yen Sheng Tao in Yu Jang, veščina katero je zaobvladal pa je temeljila na veščini "Forty Techniques Character Boxing" in jo je imenoval "Twentyfour Character Form". Njene tehnike niso bile podobne ne Yang ne Chen stilu (principi pa so bili enaki), žal pa je veščina izumrla. Ker so bili vsi "klasični teksti" najdeni v čudnih okoliščinah in nimajo dokazljivega izvora, je ena možnost ta, da so "nastali" iz tega manuskripta. Vsekakor pa je manuskript dokaz o izvoru Taijiquana (sicer v njem veščina ni poimenovana, ravnotako ni imen o mojstrih in izvoru veščine), saj potrjuje teorijo Wang Tsung Yueh-a. Najverjetneje je Chang Nai Chou-ova veščina istega izvora kot Taijiquan, saj ima enake principe!
Changova veščina je podobna Taijiquanu po izvoru, teoriji in terminologiji. Čeprav se borbene tehnike razlikujejo od Taijiquana imajo tudi veliko podobnosti. Dve (2) figuri sta podobni kot pri Yang Taijiquanu, osem (8) jih je podobnih Qi Jiguang "Sung Tai Zhu Quan" in Taijiquanu ter pet (5) jih je podobnih kot pri Huang Zhongxi "Nei Jia Quan".

Borbene tehnike iz "Twentyfour Character Form" - iz knjige Chang Nai Chou-a

Chung Kui Rubs His Forehead		Concealed Crossbow Shoots Eagle		Crab Joins Its Claws

V obdobju 14. generacije Chen Taijiquana je vas družine Chen obiskal Chiang Fa ter tam nekaj časa poučeval Taijiquan. Vse današnje verzije stila Chen so se razvile iz veščin dveh njegovih učencev [Chen Chang Xing (1771-1853) in Chen You Ben]:

• Du Yu Ze (1897-1990) [Du Yuzhi] (Chen Yan Xi <- Chen Geng Yun <- Chen Chang Xing) - Old/Big Frame Chen Style (Lao Jia)
  Veščina ima prvo in drugo formo. Prva forma (Lao Jia Yi Lu) ima 74 borbenih tehnik, 80% forme so počasni in mehki gibi, 20% forme pa so hitri in trdi gibi (fa jin). Gibi so večji kot v drugih Chen stilih, so bolj enostavni in manj se uporablja Chan Si Gong. Druga rutina (Lao Jia Er Lu) [Pao Chui] ima 43 borbenih tehnik, 20% forme so počasni in mehki gibi, 80% forme pa so hitri in trdi gibi.
  Tudi zgodnji učenci Chen Fake-ja (cca. 1930) so se naučili stari Chen stil. Eden zgodnjih učencev, kateri je tudi ohranil poučevanje starega stila Chen, je Wang Meng Bi. Chen Fake je veščino, katero se je naučil od očeta, kasneje spremenil.
• Chen Fa Ke (1887-1957) (Chen Yan Xi <- Chen Geng Yun <- Chen Chang Xing) - New Frame Chen Style (Xin Jia)
  Veščina ima prvo in drugo formo in je nastala iz starega "Lao Jia" stila, tako da so borbene tehnike temeljijo na njemu. V novem stilu so dodani gibi zavijanja zapestij in ramen, gubanja pasu in prsi, skoki in poskoki ter poudarek na Chan Ssu Jing. Forma vsebuje več Fa Jin in Qin Na tehnik. Veščina tako izgleda bolj dinamična in eksplozivna kot Lao Jia. Pri Lao Jia se dogaja Chan Ssu Jing znotraj in ni viden navzven, pri Xin Jia pa je očitno viden. Prva forma (Xin Jia Yi Lu) ima 83 borbenih tehnik, naj bi bile uravnotežene, 50% forme so počasni in mehki gibi, 50% forme pa so hitri in trdi gibi. Druga forma (Xin Jia Er Lu) ima 71 borbenih tehnik, 20% forme so počasni in mehki gibi, 80% forme pa so hitri in trdi gibi.
• Chen Xin (1849-1929) (Chen Zhongshen <- Chen You Ben) - Small Frame Chen Style (Xiao Jia)
  Veščina je bila ustvarjena v enakem obdobju kot Lao Jia. Iz predhodne veščine so bili odstranjeni vse težje borbene tehnike, kot so skoki in fa jin, in obdržala se je temelje originalne veščine Chen Wang Ting-a.
  Učenec Chen Zhongshen-a je bil tudi Du Yu Wan, kateri je ohranil originalno veščino Jiang Fa-ja (Wudang Quan). Du Yu Wan je povedal, da so se njegovi prediki naučili to veščino od Jiang Fa-ja (učenca od Wang Tsung Yueh-a) v času, ko je ko je Jiang Fa učil Chen Chang Xin-a. Veščina je vsebovala enaka imena borbenih tehnik (kot npr. Grasp Sparrow's Tail) in enako zaporedje kot forma Yang Lu Chan-a ter tudi izvedba forme je bila enaka kot pri stilu Yang.
• Chen Qing Ping (1795-1868) (Chen You Ben) - Zhaobao Style
  Veščina je nastala iz Xiao Jia in pomeni njeno nadaljnjo modifikacijo. Velik povdarek je na uporabi Yi (misli).

OPOMBA: Včasih lahko zasledimo, da je Chen Fa Ke predstavnik "Lao Jia" in Chen You Ben predstavnik "Xin Jia", kar pa ne drži!

Chen Chiang Xing je iz tradicionalne veščine družine Chen (Pao Chui) in veščine mojstra Jiang Fa (Taijiquan) oblikoval dve formi:

• Prva forma: Laojia Yi Lu
  Gre za formo v kateri prevladujejo elementi "originalnega" Taijiquana in v njej so prisotni tudi elementi tradicionalne veščine družine Chen (Pao Chui). Iz te forme so se izoblikovali Yang stil ter vsi ostali stili Taijiquana. Predstavljala je osnovo za nadaljno vadbo.

• Druga forma: Laojia Er Lu ali tudi imenovana Pao Chui (Cannon Fist)
  Gre za formo v kateri prevladuje "originalna" veščina družine Chen (prevzeta iz veščine Shaolin).

Old Chen Style Taijiquan (Chen Lao Jia) je forma ima 72 borbenih položajev:

1. Open Form (Qi Shi)
2. Pounding the Fist (Jing Gong Dao Chui) - [Buddha's Warrior Pounds Mortar]
3. Casually Roll Up the Clothes (Lan Zai Yi) - [Lazily Tying Coat]
4. Carry Tiger and Return to Mountain (Bao Hu Gui Shan)
5. Single Whip (Dan Bian)
6. Pounding the Fist (Jing Gong Dao Chui) - [Buddha's Warrior Pounds Mortar]
7. White Crane Spreads It's Wings (Bai He Liang Shi)
8. Brush Knee, Twist Step - left and right (Lou Xi Ao Bu)
9. Triangular Single Whip (She Xing Dan Bian)
10. Apparent Close Up (Ju Feng Zi Bi)
11. Twisting Step (Chan Tang Ao Bu)
12. Cover and Stick with the Fist (Yen Shou Chui)
13. Pounding the Fist (Jing Gong Dao Chui)
14. Slanting Body with Fist (Pieh Shen Chui) - [Hit with Back Fist]
15. Fist Points to the Groin (Shi Dang Chui)
16. Fist Under Elbow (Zhou Di Chui)
17. Winding the Arm Backwards - right, left, right (Dao Juan Hung)
18. Feint to the Rear (Shan Tung Bei)
19. Cover and Stick with the Fist (Yen Shou Chui)
20. Carry Tiger and Return to Mountain (Bao Hu Gui Shan)
21. Single Whip (Dan Bian)
22. Wiping Hands - 6x (Yun Shou)
23. High Pat on Horse (Gao Tan Ma)
24. Right Spreading Leg (You Fen Jiao)
25. Left Spreading Leg (Zou Fen Jiao)
26. Double Wind Pierces the Ears (Shuang Feng Guan Er) - [Strike Ears with Both fists]
27. Left Heel Kick (Zou Deng Yi Gen)
28. Twisting Step (Chan Tang Ao Bu)
29. Fist Points to the Ground (Ji Di Chui) - [Striking Down with the Fist]
30. Double Jump Kick (Fen Shen Qi Er Qi) - [Double Leaping Kick]
31. Embrance the Moon (Huai Shuang Bao Yue)
32. Crescent Kick - kick palm of left hand (Shun Fen Jou)
33. Double Wind Pierces the Ears - right (Shuang Feng Guan Er) - [Strike Ears with Both fists]
34. Right Heel Kick (You Deng Yi Gen)
35. 1000 Catties Drops to the Ground (Shen Xing Jui Di)
36. Cover and Stick with the Fist (Yen Shou Chui)
37. Small Grasp and Strike (Xiao Qin Da)
38. Protect Your Head, Push the Mountain (Bao Tou Tui Shan)
39. Carry Tiger and Return to Mountain (Bao Hu Gui Shan)
40. Single Whip (Dan Bian)
41. Blocking Arm - left (Chen Zao)
42. Blocking Arm - right (Huo Zao)
43. Parting the Wild Horse's Mane - right, left, right (Ye Ma Fen Zhong)
44. Arms Entwined (Ge Shou)
45. Jade Lady Works the Shuttles (Yu Nu Quan Zhong)
46. Casually Roll Up the Clothes (Lan Zai Yi)
47. Carry Tiger and Return to Mountain (Bao Hu Gui Shan)
48. Single Whip (Dan Bian)
49. Wiping Hands - 6x (Yun Shou)
50. Crescent Kick - kick palms of both hands (Shung Bai Jou)
51. Falling Split (Dieh Cha)
52. Golden Cock Stands on One Leg - right and left (Jing Ji Du Li)
53. Winding the Arm Backwards - right, left, right (Dao Juan Hung)
54. Feint to the Rear (Shan Tung Bei)
55. Cover and Stick with the Fist (Yen Shou Chui)
56. Carry Tiger and Return to Mountain (Bao Hu Gui Shan)
57. Single Whip (Dan Bian)
58. Wiping Hands - 6x (Yun Shou) - [Cloud Hands]
59. High Pat on Horse (Gao Tan Ma)
60. Crossing Hands (Shi Zi Shou)
61. Crescent Kick - kick the back of left hand with right foot (Shi Zi Tui) - [Cross Kick]
62. 1000 Catties Drop to the Ground (Shen Xing Jui Di)
63. Fist Points to the Groin (Shi Dang Chui)
64. White Ape Offers the Fruit (Bai Yun Shun Guo) - [White Ape Presents the Fruit]
65. Carry Tiger and Return to Mountain (Bao Hu Gui Shan)
66. Lay the Brocade on the Floor (Pu Di Jin)
67. Step Up, Seven Stars (Sam Bu Qi Xing)
68. Step Back and Mount the Tiger (Tui Bu Gua Hu)
69. Crescent Kick - kick palms of both hands with right foot (Shan Bei Jou) - [Double Lotus Kick]
70. Cannon Fist (Dan Tou Pao) - [Cannon Right Overhead]
71. Pounding the Fist (Jing Gong Dao Chui)
72. Close Form (Sou Shi)

Chen Chang Xing-u je bilo prepovedano učenje Pao Chui-a, ker je bil učenec Jiang Fa-ja. Chen Chang Xing je bil sramota družine Chen, saj je zamenjal Pao Chui družine Chen za Taijiquan.

Yang Lu Chan (1799-1872) se je rodil v mestu Yong Nian ter je pri 10-ih letih odšel v vas Chen, kjer je delal kot služabnik. V vasi Chen je preživel 30 let in bil je učenec Chen Chang Xing-a. V času ko je bil Yang Lu Chan učenec Chen Chang Xing-a se je v vasi Chen poučevalo Pao Chui na vadbenem prostoru in Taijiquan za zidovi (skrito). Yang Lu Chan-u ni bila posredovana veščina Pao Chui (katera je bila v izključni lasti družine Chen in je njegovemu učitelju bilo prepovedano nadaljnje učenje) ampak samo Taijiquan. Yang je delal v vasi Chen kot služabnik in je Taijiquan preučeval v tajnosti v residenci Chen De-hu (Chen Te-hu, Chen Defu) [Pao Chui se je poučevalo podnevi, Taijiquan se je poučevalo ponoči]. Yang je naučeno veščino izpopolnil z lastnimi izkušnjami (ker z obstoječo veščino ni bil zadovoljen) in izoblikoval veščino skladno z najdenim manuskriptom Wang Chung Yueh-a (originalen tekst o Taijiquanu). Yang Lu Chan je odpotoval v hribovje Wutang, kjer se je učil Taoistično Yogo in je ustvaril Tui Shou (Push Hands). Yang Lu Chan je sam študiral principe in filozofijo Taijiquana in prispel do veščine Chang San Feng-a in Wang Dsung-Yueh-a. Yang Lu Chan je skušal naučeno se veščino povrniti v svojo prvotno obliko (Zhang Sanfeng Taijiquan) skladno z (Wutang) rokopisi Zhang Sanfeng-a, katere mu je izročil njegov učitelj Chen Chang Xing. V veščini Chen Chang Xing-a, ki je vsebovala tudi elemente Taijiquana, so kasnejše generacije Chen stila dajale večji povdarek veščini Pao Chui. Danes v Taijiquanu družine Chen najdemo zelo malo elementov Taijiquana, ravnotako zanikajo obstoj Jiang Fa-ja ter imajo za ustanovitelja veščine Chen Wang Ting-a.

Chen Chang Xin predaja Yang Lu Chan-u rokopise o Taijiquan-u

Old frame Chen stil je zelo podoben New frame Chen stilu, kakor tudi Zhao Bao stilu in Hu Lei stilu. Chen stil Taijiquana se je razvil kot kombinacija Taijiquana, ki ga je učil Chiang Fa, in tradicionalne veščine Cannon Pounding' (Pao Chui) družine Chen, ki je izvirala tradicije templja Shaolin. Chen Taijiquan v osnovi ne temelji iz klasičnih "13 tehnikah", katere so osnova Yang and Wu stila, ravnotako se bistveno razlikuje od njih.
Da gre med Chen stilom (ki temelji na tradicionalni veščini družine Chen imenovani Pao Chui, katera izvira iz samostana Shaolin) in Yang stilom (ki temelji na Taijiquanu, ki ga je učil Chiang Fa) Taijiquana za dve popolnoma različni (in ne podobni) borilni veščini je očitno tudi iz tega, da se v Yang stilu (smeri Yang Lu Chana) daje velik pomen klasičnim tekstom o Taijiquanu, medtem ko se jih v Chen stilu niti ne omenja (npr. Chen Xin). Razlike so priznali tudi predstavniki Chen stila, tako da je Chen Fa Ke zanikal, da bi njegova veščina temeljila na 13 tehnikah (in da je posledično Taijiquan), ravnotako je Chen Xin po trdil, da se Pao Chui družine Chen bistveno razlikuje od veščine (Taijiquana), ki jo je učil Chiang Fa.

Wu Tu Nan pove, da ko je leta 1917 obiskal Chenjiakou v spremstvu Chen Xin-a (1849-1929), so bili stari nagrobni spomeniki družine Chen zamenjani z novimi. Na starih spomenikih Taijiquan sploh ni omenjen! Novi spomeniki častijo Chen Wang Ting, na starih pa tega ni bilo! Največje presenečenje pa je v tem da Chen Chang Xing nima postavljenega spomenika na vadbenem prostoru v vasi Chen, kjer so postavljeni spomeniki vsem mojstrom Pao Chui-a.
V vasi Chen je živel Du Yu Wan, kateri je bil mojster veščine, ki je bila zelo podobna Yang stilu Taijiquana. Du Yu Wan trdi, da je njegova veščina izhaja iz veščine Jiang Fa-ja ter da je enaka veščini Yang Lu Chan-a (enake tehnike in njihovo zaporedje ter imena tehnik), njegove predhodnike (mojstre) pa je veščino nauči Jiang Fa. Chen Xin-ova knjiga "Chen Family Taijiquan Pictures And Sayings" vsebuje pesem, katero je, po sporočilu Du Yu Wan-a, dobil Jiang Fah od svojega učitelja (kateri je bil verjetno Wang Tsung Yueh). Ravnotako je v knjigi naveden Jiang Fah. Wu Tu Nan (mojster Wu stila in avtor knjige "Research On Taijiquan") je med raziskovanjem v vasi Chen srečal Du Yu Wan-a, kateri je demonstriral svojo veščino in je ugotovil da je ta enaka Yang stilu Taijiquana. Ravnotako je Chen Xin priznal Wu Tu Nan-u, da se je Chen Chang Xing naučil veščino od Jiang Fa-ja potem ko je Jiang premagal Chen Chang Xing-a ter da mu zato ni bilo dovoljeno da učit Pao Chui. Chen Pan Ling je nekaj časa med drugim preučeval Taijiquan v vasi Chen, vendar v njegovi veščini ni sledov Chen stila, kar pomeni, da se je Chen Pan Ling v vasi Chen učil veščino, ki je bila bolj podobna Yang kot Chen stilu (veščino Jiang Fa-ja). Vsa dejstva nas pripeljejo do spoznanja, da današnji Yang stil Taijiquana izvira iz veščine Wu Dang Internal Boxing!

Leta 1973 je novinar iz Beijing-a (Peking) po obisku vasi Wudang objavil interviju z Dong Kit Yung-om, vodjo Wudang Taijiquana (Qi Disruptive Forms) na hribovju Wudang na Kitajskem (ne zamenjati z Wu stilom od Chen Ting-Hung-a iz Hong Kong-a kateri je svoj stil poimenoval Wudang Taijiquan). Dong Kit Yung je povedal, da je prvotno eden od mojstrov Wudang form (najverjetneje Wang Tsung Yueh) učil enaga člana družine Chen, nekaj generacij kasneje pa je tudi eden od mojstrov Wudang form (najverjetneje Jinag Fa) učil v vasi Chen člane družine Chen (Chen Chang Xing) in obiskovalca družine Yang (Yang Lu Chan). Zadnji večji mojster Wudang stila je bil Liang Shih Kan (učenec Dong Kit Yung-a) in od njega se je Erle Montaigue (učenec Chang Yiu Chun-a) naučil Qi Disruptive Forms.
Leta 1983 je novinar Hu iz revije China Wushu imel interviju z Chang Yiu Chun-om. Chang Yiu Chun pove, da je vadil Taijiquan s svojim drugim bratrancem Yang Shou-Hou, od leta 1911 do njegove smrti (1930). Pove tudi da je Yang Cheng Fu po letu 1915 Taijiquan spremenil, medtem ko je Yang Shou Hou ohranil Taijiquan Yang Lu Chan-a. Po trditvah Chang Yiu Chun-a je Yang Lu Chan oblikoval Taijiquan skladno z najdenimi zapisi, kateri naj bi vsebovali prepovedane zadeve (Qi Disruptive Forms).

Čeprav je Jiang Fa kontradiktorna osebnost in njegov obstoj v družini Chen zanikajo, obstaja dejstvo da se je s Pao Chui-em družine Chen nekaj zgodilo. V vasi Zhaobao, katera se nahaja 2 kilometra od vasi Chenjiagou, trdijo da njihov stil (Zhaobao) Taijiquana izhaja od Jiang Fa-ja. Čeprav Zhaobao Taijiquan izhaja iz Chen Taijiquana, kar je razvidno po podobnosti borbenih tehnik (ima pa tudi tehnike, ki jih v stilu Chen ne najdemo so pa značilne za Taijiquan), se te izvajajo tako kot v ostalih Taijiquan-ih (počasni, enakomerni in nepretrgani gibi) in ne kot pri Chen-u (v Zhaobao stilu se izvajajo borbene tehnike stila Chen po principih Taijiquana). Najverjetneje so v vasi Zhaobao že pred prihodom Jiang Fa-ja vadili Pao Chui družine Chen, se je pa po prihodu Jiang Fa-ja veščina (Pao Chui) omehčala. Razlikovanje stila (borbenih tehnik) Yang Lu Chana od stilov Chen dokazuje, da Yang Lu Chan ni bil poučevan po klasičnem učnem načrtu (programu vadbe) družine Chen.

Pozno leta 1908 oziroma zgodaj 1909 je Wu Tu Nan-u podaril prijatelj rokopis družine Sung "Sung's Taiji And Its Offshoots". Ko je prišel Sung Si Ming učiti Taijiquan v Beijing, je Wu Tu Nan primerjal svoj rokopis z rokopisom Sung Si Ming-a in ugotovil, da imata enako vsebino. Borbene tehnike in njihova imena so podobne Yang stilu, ravnotako sta forma in forma s mečem skoraj enaki.  V rokopisu so navedene štiri stare šole Taijiquana:

• Hsu stil - ustvaril jo je v dinastiji Tang (618-907) samotar Hsu Hsuan Ping in prvotno se je imanovala "San Shi Qi Shi", kasneje pa "Chang Quan"
• Yu stil - v dinastiji Tang je menih Li Dao Zi učil veščino Xian Tian Quan (Hsien Tien Chuan). Njegovi glavni učenci so bili štirje člani družine Yu (med njimi sta bila Yi Qing Hu in Yu Yi Zheng),
• Cheng stil - ustvaril jo je bojevnik Cheng Ling Hsi in jo je poimenoval Hsiao Chui Tien
• Yin stil - ustvaril jo je Yin Li Heng in bila je sestavljena iz 17 borbenih tehnik ter imenovana Hou Tien Fa. Veščina je bila posredovana Hu Chin Tzu-ju in Sung Chung Su-ju

Sung Style Taijiquan ni bil nikoli na veliko poučevan in večina je o njem slišala v zadnjem stoletju, tako da so se pojavile špekulacije da izvira iz Yang Stila Taijiquana (zlati zaradi podobnosti borbenih tehnik). Družina Yang ni nikoli trdila, da jih družina Sung kopira! Najbolj znani mojster tega stila je Sung Si Ming, kateri je učil tudi nekatere mojstre Yang stila.

Kwang Ping form (Early Yang Form)
Preden je odšla družina Yang učiti na cesarsko palačo je v mestu Kwang Ping učila drugačno verzijo Taijiquan-a (nekakšno mešanico Chen in Yang stila). Do danes se je ohranil pod imenom Kwang Ping Taijiquan, vendar se forme v mestu Kwang Ping ne vadi več.
Kwang Ping Style je prototip Yang Taijiquan-a saj se je takrat Yang stil šele oblikoval in razvijal ter so v njem vidni še nekateri elementi Chen stila. Stil najdemo v formi Kuo Lien Ying-a (Wang Chiao Yu <- Yang Pan Hou <- Yang Lu Chan).

Po tem ko se je Yang Lu Chan naučil Taijiquan vrnil v Yung Nien, kjer je za preživljanje ukvarjal z učenjem borilnih veščin. Yang Lu Chan je bil tako spreten, da ni bil nikoli premagan. Njegova borilna veščina je bila tako mehka in popustljiva, da so jo ljudje imenovali Mien Quan (bombažni boks) ali Hua Quan (nevtralizacijski boks). Pri svojih dvobojih ni nikoli nikogar poškodoval. Ko je bil Yang Lu Chan v srednjih letih ga je njegov učenec Wu Yu Xiang priporočil za učenje na cesarski palači (Imperial Court). Na cesarski palači je bil preiskušen s strani veliko borcev in ni bil nikoli premagan ter si prislužil naziv "Nepremagljivi Yang". Mnogi menijo, da je Yang Lu Chan "omehčal" formo za potrebe članov cesarske družine tako da je postala lažja in manj učinkovita. To preprosto ni res, saje je bila njegova veščina mehka še preden je odšel učiti na cesarsko palačo. Svojo veščino je moral držati na vrhuncu, saj je bil neprestano v dvoboju z ostali vrhunskimi mojstri borilnih veščin na cesarski palači. Na cesarski palači sta učila tudi njegova sinova.

Yang Lu Chan form (Old Yang Form)
To formo je učil Yang Lu Chan začel učiti v Yung Nien. To je tudi forma, katero sta v začetku učila njegova sinova Yang Ban Hou (1837-1892)  in Yang Jian Hou (1839-1917). Yang Lu Chan in sinova sta učila "Small frame" na cesarski palači in "Large frame" izven. Stara Yang forma je imenovala "šest rutin" (Six Routines), ker je bila dolga forma razdeljena na šest delov in se od standardizirane Yang forme Yang Cheng Fu-ja razlikuje samo v detaljih (pomembno je povdariti Yang Cheng Fu ni sam standardiziral forme, ampak je bila njegova forma vzeta kot standard). Stara Yang forma je vsebovala eksplozivne gibe (Fa-Jing) in udarce z nogo v skoku (samo enega). Zaporedje tehnik "stare" in "standardizirane" forme je skoraj enako. Družina Yang je poleg "stare forme" imela še nekaj drugih form, katere so bile kasneje opuščene, ker so bile za veščino Taijiquana nepomembne. Yang Lu Chan-ov sistem je bil sestavljen predvsem iz dolge forme (Long form), forme v dvoje (Fighting form) in hitre forme (Fast form). Stara Yang forma (Old Yang Form) je bila imenovana "Old Six Routines" (Lao Liu Lu) in se je od forme Yang Cheng Fu-ja razlikovala samo v detaljih.
Old Yang Style je "Originalen" Yang Lu Chan-ov Taijiquan (brez odstranjenih zahtevnejših borbenih tehnik). "Old Yang Style" je ohranjen v formah naslednikov Yang Shou Hou-a (Chen Pan Ling, Erle Montaigue in Wu Tu Nan). Elementi "Old Yang Style" so ohranjeni v "originalnem" stilu Wu Quan You-a (Yang Small Frame) - (Old Wu Style) - [preden je Wu Jian Quan spremenil stil], ki jih najdemo v Wu style Fast form (Wu style Slow form je ustvaril Wu Jian Quan-a kot Qigong za pripravo telesa na hitro formo). "Old Wu Style" najdemo  pri glavnih naslednikih Wu Quan You-a (Ma Yueh Liang, Wang Bo in Wang Mao Zhai).

Med najpomembnejšimi učenci Yang Lu Chan-a (poleg dveh sinov) sta:

• Wu Yu Xiang (1812-1880) - Živel je v istem mestu kot Yang Lu Chan. Njegov učenec je postal leta 1849 in se je naučil Old Yang Style Taijiquan. Leta 1852 je odšel v vas Zhao Bao, kjer je 40 dni vadil pod Chen Qing Ping-om. Kasneje je Wu Yu Xiang spremenil svojo veščino tako da je vanjo vključil elemente obeh svojih učiteljev ter elemente najdenih klasičnih tekstov o Taijiquanu. Iz veščine Wu Yu Xiang-a so nastale tri pomembnejše smeri:
     - Hao Shao Ru (Hao Yue-Ru <- Hao Wei-Zhen <- Li Yi-Yu <- Wu Yu-Xiang) (Hao Style),
     - Qiao Song Mao (Li Jin-Fan <- Li Xun-Zhi <- Li Yi-Yu <- Wu Yu-Xiang) (Li Style) in
     - Sun Jiang Yun (Sun Lu-Tang <- Hao Wei-Zhen <- Li Yi-Yu <- Wu Yu-Xiang) (Sun Style).
• Wu Quan You (1834-1902) - Delal je na cesarski palači (Imperial Court) kot telesni stražar. Yang Lu Chan je imel med telesnimi stražarji cesarske palača tri glavne učence: Quan You, Wan Chun in Jun Shan. Yang Lu Chan ga je naučil "Yang Small Frame" (veščina prilagojena utesnjenim oblačilom v palači) kakor tudi "Old Yang Form". Njegov sin Wu Jian Quan (1870-1942) je prvotno vadil "Yang Small Frame", vendar je kasneje zaradi potrebe poučevanja iz veščine odstranil hitre gibe ter vanjo vnesel počasen in enakomeren ritem. Za napredne učence je namenjena hitra forma (Wu style Fast form) v kateri je ohranjena originalna Wu Jian Quan-ova veščina "Yang Small Frame". Iz veščine Wu Quan You-a so nastale tri pomembnejše smeri:
     - Ma Yueh Liang (Wu Jian Quan <- Wu Quan You) (Shanghai / Southern Wu Style),
     - Wang Bo (Chang Yun Jie <- Chang Yuan Ting <- Wu Quan You) (Old Wu Style) in
     - Wang Pei Sheng (Wang Mao Zhai <- Wu Quan You) (Beijing / Northern Wu Style).

Poznamo še tudi stile, ki izvirajo iz časa ko je Yang Lu Chan poučeval na cesarski palači:

1. Yang Old Style - Cesarski palači Qing je delal skopljenec Liu, kateri je bil učenec Yang Lu Chan-a. Liu je naučil veščino Zhang Xuezheng-a, ta pa je prenesel veščino na Zheng Baoqing-a, kateri je učil v Shanxi-ju v 1930-40-ih. O tej veščini ni dosti publikacij, nasledniki pripravljajo gradivo za razširitev stila.
   Yang Lu Chan -> Zhang Xuezheng -> Zheng Baoqing
2. Yang Funei (Inside Imperial Family) Taijiquan - Yang Lu Chan je veščino naučil Fu Zhou-a (zastavonoša oziroma glavni oskrbnik v palači princa Duan), ta pa njegovega sina Fu Ying-a [Fu Ying je bi poleg Wang Lanting-a in Li Ruidong-a zelo znan po veščini Yang Lu Chan-a]. To gre za najbolj popolen sistem "Yang" stila. Gre za veščino, ki je spojina kitajskega (Han) Yang stila in mandžurske (Manchu) borilne narave. Yang Lu Chan in njegov sin Yang Pan Hou sta učila cesarsko družino (Imperial Family) popolen sistem (Inside Family) in ne samo dela sistema (Outside Family). Mandžuri so bili narod bojevnikov, kateri so takrat vladali na kitajskem in na njihovih dvorih so se poučevale samo najboljše borilne veščine. Po padcu dinastije Qing je Fu Ying ostal brezposeln in njegovi družini je polamag Su Gongzuo, kateremu je tudi prenesel celotno veščino. Ravnotako je Fu Ying prenesel veščino na Gao Zifang-a in Pang Tianbao-a, vendar so se sledi za njiju izgubile. Funei sistem se nadalje prenaša po liniji Su Gongzuo-a. Nasledniki zbirajo gradivo in pripravljajo publikacijo, katera bo izšla v bližnji prihodnosti. Učni program zajema: Inteligent Fist (the basic set), The Big Set (similar to the Yang Cheng Fu set), The Old Set (more advanced than Big set), The Small Set (more advanced than Old set), Taiji Chang Quan (similar to the Yang Cheng Fu Taiji Long Boxing), Small Nine Heavens (internal Gongfu training method), After Heavens Method (concentrates on the external form), San Shou (30 sets of combat practice methods), 13 Postures (13 Internal Alchemy Training Methods), Taiji Dian Xue (Dim Mak-24 hand methods and 72 changes). Najbolj znani predstavnik stila je Li Zheng.
   Yang Lu Chan -> Fou Chou (Fu Zhou) -> Fu Ying -> Su Gongzuo -> Li Zheng
3. Xiao Family Taijiquan (Xiao Family Nei Jia Boxing) - Ta stil je ohranjen v okviru borilnih veščin družine Xiao. Notranje (Nei Jia) borilne veščine družine Xiao so sestavljene iz Yang (in Hao) stila Taijiquan-a, (Cheng in Yin) Bagua in Xingyi. Imperial Yang je stil, ki ga je učil Yang Lu Chan takoj po prihodu v Beijing in vključuje 10 form. Današnji Yang stil naj bi izhajal iz poučevanja oziroma modifikacij Yang Ban Hou-a, kateri je bil razburjen da njegov oče odprto poučuje kompletno veščino in se je odločil, da za širjenje okleščene verzije z eno "Large Frame" formo. Kompletno borilno veščino se je učilo samo člane cesarske družine. Ta je vsebovala:
        1. Wisdom/Intelligent Fist (Zhi Chui) - Osnovni gibi, kateri izhajajo iz gorovja Wudang. Forma ima 29 položajev.
        2. Large Frame (Da Jia) - Tehnike, zaporedje, gibi in imena so enaki kot pri današnjemu Yang (Cheng Fu) stilu, vendar način vadbe in zahteve so zelo različne.
        3. Old Frame (Lao Jia) - Je bolj napreden kot Big Set. Vsebuje počasne in živahne gibe.
        4. Small Frame (Xiao Jia) - Je bolj napreden kot Old Set. Hitra forma podobna Yang Shao Hou Small Set.
        5. Long Fist Boxing (Chang Quan) - Ima 37 položajev in je brez fiksnega zaporedja. Imenovana je tudi "Before Heavens Fist". Vsak gib je sestavljen iz štirih delov.
        6. Small Nine Heavens (Xiao Jiu Tian) - Hitra forma (interna vadba) razdeljena na 9 delov, kjer je namen oblikovanje človeka in neba v eno. Pomaga pri oblikovanju trdega v mehkemu in mehkega v trdemu.
        7. After Heavens Method (Hou Tian Fa) - Gre za eksteno formo, predvsem z uporabo komolcev in kolen. Vadi eksplozivnost in silovitost.
        8. 30 Combat Methods (San Shi San Shou) - Sestavljena je iz 30 delov po 3 gibe. Gre za glavno vadbo bojevanja v Funei stilu.
        9. 13 Postures (Shi San Zong Shi) - 13 Internal Alchemy Training, ki uporablja karakteristike 13 živali. Ne gre za klasičnih 13 tehnik Taijiquana.
        10. Taiji Dian-Xue Method (Dim Mak) - Sledi ko se je zaobvladalo predhodnih 9 nivojev. Sestavljen je iz 24 ročnih tehnik in 72 gibov.
   Poleg teh 10-ih imajo še v Funei šoli še duge forme (zlasti z orožji) ter teorijo.
   Yang Lu Chan -> Fu Jiechen -> Xiao Gongzhuo -> Xiao Tieseng
4. Li (Five Star) Taijiquan (Taiji Wuxin Zhui) - Wang Lanting (služabnik princa Duan) je bil eden najboljših učencev Yang Lu Chan-a. Njegov učenec Li Ruidong je ustvaril Li stil tako, da je sestavil borilno veščino z elementi Chuojiao Boxing, Bagua, Xinyi in "Old Yang Style" Taijiquan (baje zaradi spora s sinom Yang Lu Chan-a in z namenom da bi premagal Yang stil). Li Ruidong-a (Li Wan Dong) je učil borilne veščine tudi Gan Yan Ran (vnuk velikege mojstra "internal boxing" Gan Feng Chi). Li Ruidong je prejel od Wang Lan Ting-a rokopis od Yang Lu Chana, kateri je med drugim vseboval tudi "Five Word Formula". "Five Word Formula" je prišla v javnost od Yang Pan Hou-a preko Wu Meng Xia. Omenjeni rokopis vsebuje tudi uvod Chen Chang Xin-a, kjer opisuje svojega učitelja Jiang Fa-a.
   Yang Lu Chan -> Wang Lanting -> Li Ruidong -> Gao Ruizhou -> Zhou Shiqin

Borilna veščina, ki jo je Yang Lu Chan poučeval na cesarski palači se je kasneje razvijala ločeno od borilne veščina družine Yang. Običano gre za verzijo Yang stila, ki se je razvil v drugačno smer ter z elementi drugih borilnih veščin kot sta Bagua in Xingyi.

Yang Ban Hou / Yang Jian Hou form (Later Yang Form)
Yang Lu Chan je za potrebe javnega učenja iz Taijiquana odstranil nekatere težke elemente kot so skoki in sunkoviti gibi, ravnotako sta ga malenkost spremenila še njegova sinova Yang Jian Hou (medium frame) in Yang Ban Hou (small frame) (verjetno celo na predlog očeta Yang Lu Chan-a). Te spremembe so se nanašale predvsem na izvedbo figure "Grasp Sparrow's Tail" ter odstranitev figure "Turn Body Double Lift Legs" in njena nadomestitev z "Deflect Downwards, Parry And Punch" in "Right Kick With Heel". To formo sta ohranila Wu Meng Xia (Yang Pan Hou lineage) in Wang Yung Quan (Yang Jian Hou lineage). Ravnotako je to formo (katera vsebuje tudi eksplozivne gibe) učil tudi Yang Cheng Fu preden je prišel v Shanghai (leta 1925) javno učiti. Yang Shao Hou Small Frame vsebuje staro zaporedje tehnik, kar pomeni da je njegov "Small Frame" delo Yang Lu Chan-a.
Later Yang Style je vmesna varianta med Old in Standard (New) Yang stilom. Njegove verzije najdemo v stilih nekaterih naslednikov sinov Yang Lu Chan-a med katerimo sta zlasti Wu Meng Xia (Niu Lian Yuan <- Yang Pan Hou <- Yang Lu Chan) in Wang Yung Quan (Wang Chong Lu <- Yang Jian Hou <- Yang Lu Chan).

Yang Cheng Fu form [Large frame] (Standard Yang form)
Yang Chen Fu (1883-1936) (vnuk Yang Lu Chan-a) se je Taijiquana naučil od očeta Yang Jian Hou-a (medium frame) in ga je za potrebe zdravljenja kroničnih obolenj preoblikoval ter ga začel poučevati z počasnimi, enakomernimi in nepretrganimi gibi (big frame). Yang Cheng Fu je prvotno (preden je začel javno učiti) izvajal tudi sunkovite gibe v formi. Javno je začel javno učiti (leta 1925 ko ga je njegov učenec Chen Wei Ming povabil učiti v Shanghai) in dal je povdarek na osnove. Iz forme je odstranil eksplozivne gibe (Fa-Jing) ter jo umirl tako da je bil poudarek na tekočosti, ukoreninjenosti in sprosčenosti (v ostalem je Taijiquan ostal skoraj isti kot sta poznala oče Yang Jian Hou in stric Yang Ban Hou). Ko so učenci obvladali "Large frame" jih je učil "Taiji Long Boxing" (Yang Cheng Fu Fighting Form) - Fast form [Taiji Chang Quan]. To je razgibana forma z 59 figurami, katera je vsebovala tudi eksplozivne gibe (Fa-Jing) in ni bila namenjena javnemu učenju. Večina tehnik hitre forme je iz dolge forme, le da so izvedene hitreje. Forma je podobna hitri formi brata Yang Shao Hou-a, kar pomeni da je nastala iz hitre forme Yang Lu Chana. Tai Chi Long Boxing je poučeval učence do leta 1925 ko je prišel v Shanghai.

Najverjetneje je preoblikovanje Yang Taijiquana skozi tri generacije posledica evolucije Taijiquana in poskus njegovega prebiližanja originalnemu stilu (Zhang Sanfeng Taijiquan) skladno z rokopisi Zhang Sanfeng-a. Yang Cheng Fu-jevi bližji učenci iz njegovega poznega obdobja povedo, da je skladno z dedkovimi (Yang Lu Chan) željami spremenil veščino v tako kot jo je ustvaril Zhang Sanfeng. Yang Cheng Fu je našel taoističnega meniha, kateri je vedel prebrati rokopis katerega je imela v posesti družina Yang. Li Yaxuan je postal Yang Chengfu-jev učenec leta 1914 pri 20-ih letih ter pove, da jim je Yang Jianhou povedal: "Chen Changxing je posredoval vse kar je vedel Yang Lu Chan, vključno z rokopisi o Taijiquan, katere je imel v posesti (skupaj s tistimi od Zhang Sanfeng-a). Yang Lu Chan je porabil veliko časa za študiranje rokopisov, vendar jih ni razumel zarati starega jezika (oziroma ker je bil nepismen). Yang Lu Chan je kasneje našel taoističnega meniha, kateri mu je detaljno obrazložil vsebino rokopisov. Skladno z naukom rokopisov je odstranil vse trde gibe Chen Taijiquana, kot so skoki ter sunkoviti udarci z roko in brce z nogo. Zaradi velikega spoštovanja do svojega učitelja se v času svojega življenja ni o tem govorilo izven družine, po njegovi smrti pa je družine Yang odprto govorila o povezavi med Yang Taijiquan-om and borilnimi veščinami z Wudang-a." Yang Cheng Fu je standardiziral Taijiquan skladno z risbami Zhang Sanfeng-ovem rokopisu in je zelo podobna originalnemu Taijiquanu od Zhang Sanfeng-a po imenih tehnik, njihovem zaporedju in načinu izvedbe.

Large frame (Slow form) je verzija Yang stila prilagojena za nemene javnemu učenju, Fast form (Kuai Quan) pa je namenjen tistim ki so obvladali Slow form. Large frame najdemo pri naslednikih Yang Cheng Fu-ja (Yang Jian Hou <- Yang Lu Chan), medtem ko Fast form najdemo pri naslednikih Yang Shou Chung-a (Yang Cheng Fu <- Yang Jian Hou <- Yang Lu Chan). Hitro formo je izoblikoval tudi Tung Ying Chieh (Yang Cheng Fu <- Yang Jian Hou <- Yang Lu Chan) s kombiniranjem elementov hitre forme Wu Yu Xiang-a in Taiji Long Boxing-a.
Yang Cheng Fu-ja v mladosti Taijiquan ni zanimal. Vaditi ga je začel šele v svojih dvajsetih letih (po svojem 15-letu oziroma okoli leta 1900), medtem ko je začel intenzivneje trenirati šele po smrti svojega očeta (po letu 1917 je vadil dan in noč). Pred letom 1914 je Yang Cheng Fu izvedel svojo formo v manj kot 9-ih minutah z živahnimi brcami in fa-jin. Glavno formo je vadil najmanj 12x dnevno. Leta 1925 ge je njegov učenec Chen Wei Ming povabil da pride učiti v Shanghai, kjer je začel javno poučevati. Po prihodu v Shanghai ni več veliko vadil in postal odvisen od opija, kar je imelo za posledico to da je začel njegov Taijiquan padati. Yang Cheng Fu je začel spreminjati Taijiquan po letu 1915, po letu njegovega brata (1930) pa ga je še dodatno spremenil. Prve slike Yang Cheng Fu-ja so bile narejene nekaj let pred letom 1921 [verjetno leta 1915] (na njihovi osnovi so namreč narejene risbe v Xu Yu Sheng-ovi knjigi "Pictorial Explanation of Taijiquan" iz leta 1921) - po štirih letih resnejše vadbe. Kasnejše slike so bile objavljene okoli leta 1931 (narejene pa so bile okoli leta 1928). Sam Yang Cheng Fu je izjavil da so njegove borbene tehnike boljše na slikah ko je bil starejši kot tiste na katerih je bil mlajši. V koliko bi Yang Cheng Fu začel prej vaditi bi gotovo dosegel mojsterstvo svojega starega očeta Yang Lu Chan-a.

Yang Shao Hou form [Small frame] - (Advanced Combat Set)
Yang Shao Hou (1862-1930) (brat Yang Cheng Fu-ja) se je Taijiquana večinoma naučil od strica Yang Ban Hou-a (small frame) ter izoblikoval Taijiquan v katerem se izmenjujejo hitri in počasni gibi (advanced small frame / high frame). Njegove tehnike so vsebovale tehnike Shuai Jiao (meti in podiranja nasprotnika, spotikanje, rušenje ravnoteže, potiski), Qin Na (prijemi in vzvodi na sklepih, izpahi kosti in zglobov, dušenje, prijemi mišic/kit) in Dim Mak (pritiski in udarci v vitalne točke, udarci v meridiane ter vene/arterije). Prvotno je učil Taijiquan javno - njegova veščina je bila enaka tisti Yang Cheng Fu-ja - "Large frame". Postopoma je stil spremenil v "High frame" in je pričel učiti privatno (na domu učencev, ko so ti obvladali že "Large frame") napredno borbeno formo, katero poznamo kot Yang Shao Hou "Small/Fast frame" oziroma "Application/Usage frame" (ne gre za isti "Small frame" kot je se ga je učilo na cesarski palači; forma je nastala iz dolge forme, katero so on, njegov brat in oče učili študente).
To formo naj bi usrvaril Yang Lu Chan in ima 73 figur (200 gibov) in celotna forma se izvede zelo hitro (v 2-3 minutah). Small/High frame (Advanced Combat Set) je nekje med "Large frame" in "Old Yang" stila ter vsebuje tudi njegove tehnike in njegovo zaporedje, le da je izvedena hitreje. Družina Yang tega stila (Xiao Jia) ne prakticira več (družina Yang je sicer v obdobju Yang Cheng Fu-ja prakticirala Fast form - Kuai Quan), najdemo pa jo zlasti pri naslednikih Wu Tu Nan-a (Yang Shao Hou <- Yang Pan Hou <- Yang Lu Chan).

Yang Cheng Fu je (javno) učil sistem Taijiquana v katerem so se izvajali počasni, enakomerni in neprekinjeni gibi. To je bila posledica sestanka mojstrov Taijiquana v začetku let 1900 v Shanghai-ju, kjer so se dogovorili da je potrebno zaradi ohranitve veščine spremeniti način poučevanja Taijiquana. Tako je nastal "mehak" Taijiquan katerega poznamo danes. Taijiquan so omehčali vsi glavni takratni mojstri Taijiquana: Yang Cheng Fu (1883-1936) [Yang family / style], Wu Jian Quan (1870-1942) [Wu family / style] in Hao Yue Ru (1877-1935) [Hao family / style]. Vsi so odstranili sunkovite gibe, brco v skoku in umirili razgibanost (izmenjava hitrih in počasnih gibov) forme ter ustvarili formo s počasnim in enakomirnim tempom [ustanovili so formo z 100% počasnimi in mehkim gibi oziroma brez hitrih in trdih gibov]. "Slow form" posameznih šol je tako postala "osnovna" forma za javno učenje, vsaka šola pa je ustvarila še svojo "Fast form" za naprednejše učence, katera je temeljila na originalni "stari" formi. Eden redkih mojstrov, ki se s tem ni strinjal in je "ohranil" originalno obliko veščine (Old Yang Style) je bil Yang Shou Hou (1862-1930). Originalne (stare) forme najdemo ne najdemo samo pri neslednikih Yang Lu Chan-a, ampak tudi pri neslednikih Wu Yu Xiang-a in Wu Quan Yu-a, čeprav so zelo redke in je zelo težko ugotoviti njihovo avtentičnost.

Leta 1928 je Kitajska vlada ustanovila "Central Martial Arts Academy" (Chung Yang Kuo Shu Kuan) v Nanjing-u (Nanking) z namenom javnega poučevanja borilnih veščin, da bi se s tem izboljšalo zdravje prebivalcev Kitajske. Med ustanovitelji šole sta bila tudi Chen Pan Ling (učenec Yang Shao Hou-a) in Li Ching Lin (učenec Yang Jian Hou-a), ravnotako je na šoli poučeval Yang Cheng Fu. Učni program je bil razdeljen na dve kategoriji: stili Shaolin in stili Wutang.
Chen Pan Ling [Chen Jun Feng] (1900-1967) je bil namestnik ravnatelja šole in zadolžen za sestavo učnega materiala o kitajskih borilnih veščinah. Chen Pan Ling se je učil (po letu 1912) Taijiquan pod naslednjimi mojstri: Wu Jian Quan (učenec Wu Quan You-a), Hsu Yu Sheng [Xu Yusheng] (učenec Yang Jian Hou-a), Yang Shao Hou (učenec Yang Jian Hou-a), Chi Tzu Hsiu [Ji Zixiu, Chi Te] (učenec Yang Jian Hou-a) ter od leta 1927 do leta 1928 v vasi Chen Chia Kou (glede na onsotnost novejših elementov Chen stila lahko predvidevamo da se je Chen Pan Ling v vasi chen ulil Old Chen Style).
Sintetično formo Taijiquana je razvil Chen Pan Ling s pomočjo drugih mojstrov na "Central Martial Arts Academy" leta 1929, katera je bila poimenovana Ortodox "Cheng Tsung" Taijiquan. Formo so sestavili mojstri petih največji stilov: Chen, Yang, Wu, Sun in Hao, vendar v formi prevladuje Yang (Old Yang Style <- Yang Medium Frame) z elementi Wu (Old Wu Style <- Yang Small Frame) in Chen (Old Chen Style) stila. Forma in 99 borbenih tehnik in je zelo podobna formi katero je poučeval Yang Lu Chan (Old Chen Style brez udarcev z nogo v tla, skokov in oddajanja energije) [poleg nje so stari formi podobne še forme od: Wu Meng Xia (Yang Pan Hou's Small Frame) in Wang Yung Quan (Yang Jian Hou's medium frame) ter Wang Bo (Old Wu Quan You's Style / Yang Small Frame) in Wu Tu Nan (Yang Shao Hou's High/Small Frame)]!
Leta 1950 je Chen Pan Ling naučil 99-delno sintetično formo Taijiquan-a Wang Shujin-a [Wang Shu Jin, Wang Shu Chin] (1905- 1981), kateri je ta stil Taijiquan-a prenesel na Japonsko.

Fighting form [San Shou] (Two person form)
V Yang stilu najdemo tudi formo v dvoje (Fighting form), za katero ni znan točen izvor. Forma je najverjetneje "tajna" forma družine Yang, katero je ustvaril Yang Lu Chan in se je ni posredovalo zunanjim učencem. Yang Jian Hou je formo v dvoje posredoval sinu Yang Shao Hou-u, vendar je v času svojega življenja ni utegni posredovati sinu Yang Cheng Fu-ju. Yang Cheng Fu-ja v zgodnjih letih Taijiquan ni zanimal. Z vadbo Taijiquana je začel po svojem dvajsetem letu (1903), intenzivneje pa ga je začel vaditi šele po smrti svojega očeta (1917). Yang Cheng Fu je vadil do leta 1915 Old Yang Style nato ga je začel spreminjati, po smrti svojega brata (1930) pa je iz Taijiquana še dodatno odstranil borbene elemente. Neglede da trditve, da Yang Cheng Fu te forme ni poznal, za to dokazov ni. Najverjetneje pa Yang Cheng Fu te forme (kakor tudi hitre forme) ni posredoval zunanjim učencem, ampak samo svojemu najstarejšemu sinu in redkim izbrancem.
Glede na to da forma ni bila poznana in da jo je prvič "objavil" Chen Yen Ling (Yang Cheng Fu <- Yang Jian Hou <- Yang Lu Chan) v knjigi, ki je povzemala "tajni rokopis družine Yang", nekateri pripisujejo v avtorstvo forme njemu. Chen Yen Ling naj bi ustvaril formo z združenjem posameznih tehnik in njihovih aplikacij, katere mu je pokazal Yang Cheng Fu.

Danes predstavlja temelj Yang Taijiquan-a tradicionalna dolga forma (Traditional Yang Taijiquan Long Form) [katera je nastala iz stare Yang forme (Old Yang form) - Yang Cheng Fu-jeva dolga forma "velik hrog" (Large frame) je skoraj enaka kot forma Yang Lu Chan-a, le da je Cheng Fu iz forme odstranil eksplozivne gibe in skoke ter jih namenil za napredne učence], dodatno pa v njem najdemo napredne forme (Advanced Forms) [osebne forme mojstrov katere so namenjene za njihove napredne učence]:
  - Yang Cheng Fu advanced form - Taiji Long Boxing (Tai Chi Chang Chuan) - 59 postures form (Fast form)
  - Yang Shao Hou advanced form - Advanced Combat Set (Usage/Applications frame) - 73 postures form (Combat form)
  - Chen Yan Ling advanced form - Two person form (San Shou form) - 88 postures form (Fighting form)
Ostale verzije form "Secret", "Hidden", "Original", "Imperial" in "Old" so več ali manj izpeljanke dolge Yang forme. Napredne forme izvirajo iz dolge Yang forme in so prirejene borbenim situacijam.

Najboljši učenci Yang Cheng Fu-ja so bili:

• Chen Wei Ming [z YCF-jem je začel vaditi leta 1917 - pri pri 36-ih letih] - najstarejši učenec: njegova glavna naslednika sta Liang Zheng Yu in Lee Shu Pak
• Fu Zhong Wen [z YCF-jem je začel vaditi leta 1912 - pri 9-ih letih] - glavni naslednik: njegova glavna naslednika sta sin Fu Sheng Yuan in vnuk Fu Qing Quan
• Dong Ying Jie (Tung Ying Chieh) [z YCF-jem je začel vaditi leta 1919 - pri 29-ih letih] - najboljši učenec: njegova glavna naslednika sta sin Tung Hu Ling in vnuk Tung Kai Ying
• Yang Shou Chung (Yang Zhen Ming) [z YCF-jem je začel vaditi leta 1918 - pri 8-ih letih] - najstarejši sin: njegovi glavni učenci so bili Ip Tai Tak, Chu Gin Soon in Chu King Hung

Standard za Yang Taijiquan predstavlja 85-delna forma Yang Cheng Fu-ja, katera je bila objavljena v njegovi knjigi leta 1936. Večina drugi kasnejših knjig so ali različice ali odsev avtorjeva osebna verzija. Yang Taijiquan je bil od svojega nastanka vedno borbeno naravnan, kar se izraža tudi v tem, da je Yang Cheng Fu vedno poudarjal da moramo vaditi formo z borbenimi aplikacijami v mislih. Borbene aplikacije se učijo skozi hitro formo, posamezne tehnike, Tui Shou (Push Hands), San Shou (Fixed-step Sparring) in San Da (Free Fighting).

Danes najbolj razširjen Taijiquan je verzija katero je ustvarila Kitajska komunistična partija (Chinese Communist Party). Da bi se izboljšalo zdravje ljudstva je kitajska vlada leta 1956 ustvarila "Simplified Taijiquan". Simplified Taijiquan je sestavljalo 24 borbenih tehnik stila Yang, brez osnovnih karakteristik Taijiquana. Ravnotako se je učilo samo zunanjo formo, kar je omogočalo učenje širokih množic. To je ostro kritiziral Li Ya Xuan, ki je traniral z Yang Cheng Fu-jem 18 let. Čeprav je kitajska vlada dosegla svoj cilj, je to oviralo normalen razvoj prave umetnosti Taijiquana. Ta Taijiquan je običajno poimenovan kot "watered down version.", saj ni nič drugega kot serija gibov (telovadba) ki posnema zunanjo obliko Taijiquana.

Zgodovina Yang Taijiquana je najbolje raziskana v delih:
  -  Taijiquan History And Development, Peter Lim Tian Tek
  -  The History of Tai-Chi, Christopher Majka
  -  The Origin and Development of Yang Style, Alex Yeo (T'ai Chi Magazine)
  -  Complete (?) Yang Taijiquan, Alex Yeo (T'ai Chi Magazine)
  -  Research on Taijiquan, Wu Tu Nan
  - Preface to History of T'ai Chi Ch'uan, Harvey Kurland
  - The Development of Taijiquan Styles, Al Duncan (Styles.doc)
  - Yang Style History, Ted W. Knecht
  - Yang Style History, Gu Liu Xin

Iz Wudang Taijiquana, katerega je zasnoval Zhang San Feng, so se razvili različni stili Taijiquana. Drevesna struktura razvoja Taijiquana je zelo razvejana, najbolj razširjeni pa so Yang stili Taijiquana. Mojstri Yang stila so oblikovali vešino skladno s svojimi videnji in spoznanji ter razvilo se je več verzij stila. Najbolj razširjena je tradicionalna različica. Tradicionalni taijiquan prepoznamo po prenosu telesne teže. Neglede na določena razhajanja pa imajo ti veliko skupnih značilnosti.

Taijiquan Origins and Developement

The cronology of the Chen style Taijiquan:

• cca. 950 - Emperor Sung Tai Tzu (Chao Kuang Yin) invented the Tai Tzu Chang Chuan.
• cca. 1550 - Qi Jiguang writed a book where the the 32 postures of Sung Tai Zhu Chang Chuan were presented.
• cca. 1650 - Chen Wang Ting created from it the foundation of the Chen Taji Quan style borowing 29 of 32 postures of Qi Jiguang's book.
• cca. 1700 - Chen village was known for their Chen family Pao Chui.
• cca. 1800 - Chen Chang Xing learned the martial art of Jiang Fa.
• cca. 1850 - In the Chen village the Chen Family Pao Chui and Wudang Neijia Quan merged.
• cca. 1900 - The Chens formed their "final" version of their martial art based mainly on Chen Family "Pao Chui".

The cronology of the Yang style Taijiquan:

• cca. 1400 - Zhang Sanfeng (or someone alse in Wudang mountains) created the basis of the Wudang Neijia Quan.
• cca. 1750 - Wang Tsung Yueh writed the classic "Taijiquan Lun" (which include the same principles of the Chang Nai Chou's martial art) and taught his art to Jiang Fa.
• cca. 1800 - Chen Chang Xing learned the martial art of Jiang Fa.
• cca. 1850 - Chen Chang Xing taught his art to Yang Lu Chan.
• cca. 1900 - The Yangs formed their "final" version of their martial art based mainly on Wudang Neijia Quan.

Wudang origins of the Taijiquan:

• cca. 1600 - The biography of Chang Sung Hsi by Shen Yi Kuan (also published in Ningbo prefectural gazetter).
• cca. 1650 - The Epitaph of Wang Zhen Nan talk about the Nei Jia Quan and his author Zhang Sanfeng from Wudanga.
• cca. 1700 - Gan Feng Chi "Nei Jia Quan" have many postures that are are in the Yang style but non in the Chen style.
• cca. 1700 - Wang Xiling collected the works atribuited to Zhang Sanfeng in a manual "Full Collection of Zhang San Feng".
• cca. 1750 - Chang Nai Chou's martial art uses the same principles of the Yang Taijiquan (present in the Classics that the Chen's deny). Chang Nai Chou's main teacher was a taoist monk Chang Pa from Mao Shan.
• cca. 1850 - Li Xiyue published the book "Complete Works of Zhang Sanfeng" (Zhang Sanfeng Xiansheng Quanji).

Yang Style Taijiquan Origins:
Originaly the Chen family martial art was based on the on Qi Jiguang general boxing (also known as Sung Tai Zhu Chang Chuan). From Qi Jiguang's "The Canons of Boxing" Chen Wang Ting developed his seven routines of shadow boxing, borowing 29 of 32 postures. Also the words of Chen Wangting's "Song of the Canon of Boxing" were copied from Qi Jiguang's book. Copies of Qi Jiguang's book were found in the 1931 in Chen village. At the time of Chen Chang Xing a outsider Jaing Fa taught him Taijiquan and his family didn't allowed him to teach Pao Chui (Chen family martial art). When Yang Lu Chan went to the Chen village Chen Chang Xing taught to him the martial art of the outsider (Jaing Fa). This art became the Yang Taijiquan. Later in Chen village the Taijiquan became the first routine and the Paochui became the second routine of the Chen style.

Wu Tu Nan's researches:

1. A Taiji master from the Chen village called Du Yu Wan in 1917 demonstrated his form to Wu Tu Nan and the form was the same as the Yang style of Taijiquan. Du Yu Wan said that his lineage comes from Jiang Fa (who was from Kaifeng in Honan) who was of the Wudang lineage.
2. When Wu Tu Nan interviewed Chen Xin he said that both Taijiquan and the indigenous Chen family Pao Chu (Shaolin Cannon Fist) was practiced in the villiage but that Taijiquan came down from Jiang Fa.
3. Chen Pan Ling studied 2 years TJQ in Chen village and his style is no evidence of Chen Taijiquan input! Chen Pan Ling probably learnt at the Chen Villiage a set similar to that of the Yang school rather than the current Chen Taijiquan.
4. When Wu Tu Nan had asked Chen Fa Ke during a meeting in 1956 whether his art was Taijiquan, given that the definition of Taijiquan was that is was based on the 13 postures. Chen Fa Ke had replied that his art was not based on the 13 postures and so was not Taijiquan.
5. In the book "Illustrated Explanation to Chen Family Taijiquan" (published in 1931) by Chen Xin has a song formula given him by Du Yu Wan and that was attributed to Jiang Fa's teacher from Shanxi which is probably Wang Tsung Yueh.
6. Du Yu Wan wrote a book which was published only once in 1935. The original handwritten manual has been traced to the Zhao Bao viliage though it has not been made public. It states that Jiang Fa was the teacher of Du Yu Wan's art and was taught by Wang Tsung Yueh. There is a chapter i Du's book called 'Wudang Taijiquan Beginnings' indicates that Du considered his Taijiquan as coming from the Wu Dang school.
7. The Yang family tradition also records that it was Jiang who taught Chen Chang Xin the art. Wu Tu Nan's book 'Research On Taijiquan' (1984) records his encounter with Chen Xin on the matter. Chen Xin admitted that Chen Chang Xin had learnt the art from Jiang Fa after Jiang had defeated Chen Chang Xin and that because of that, Chen Chang Xin was not allowed to teach Pao Chui.
8. When Wu Tu Nan visited Chen village in 1917 the tombstones of the Chen family were changed with new. On the old tombstones Taijiquan was not mentioned. The new tombstones honouring Chen Wang Ting, but this was not on the old tombstones. Also Chen Chang Xing don't have a tombstone in the Pao Chui training hall where are all the tombstones of the Pao Chui masters.
9. Du Yu Zhi a student of Chen Yan Xi (father of Chen Fake) practiced a (real) old frame of the Chen style which was similar more to the Yang!

Yang Style Taijiquan Developement:
In the book "Yang Style Taijiquan" by Yang Zhen Duo is written an article narrated by Yang Cheng Fu and recorded by Zhang Hong Kui: "In practicing Taijiquan, one should first master and practice the "frame" as above mentioned (bare-handed forms), such as taijiquan shadow boxing and chang chuan (long shadow boxing); then one can proceed to single-hand pushing, one-site pushing, pushing with feet moving and free-hand fighting, and after a period one can take exercises with weapons such as Taiji sword, Tai ji scimitar and Taiji spear."

Yang Style Taijiquan Lineages

Mojstri prvih treh generacij Yang stila so pustili za seboj številne učence, kateri so nadalje širili Taijiquan. V Yang Taijiquan-u najdemo številne forme, med katerimi so najpomembnejše dolga forma (Long form), forma v dvoje (Fighting form) in hitra forma (Fast form). Te forme najdemo v različnih verzijah (glede na interpretacijo posameznega mojstra), vendar vse temeljijo na istih principih. Nekateri izpeljanke iz treh osnovnih form pojmujejo kot "Old" (stare) , "Secret" (tajne) oziroma Hidden (skrite) forme, dejansko pa gre za stile ki so se razvili (samostojno ali z vplivom drugih borilnih veščin) iz stila družine Yang.

Yang Lu Chan Lineage
Osnovatelj Yang stila je bil Yang Lu Chan (1799-1872) [Yang Fu Kui, Yeung Lu Sim] in nihče po njem ni dosegel njegove stopnje mojstrstva. Njegova veščina je običajno poimenovana kot "stari Yang stil" (Old frame). To naj bi bila prvotna (originalna) veščina iz katere so se razvili vsi ostali stili Taijiquana (razen stila Chen in Zhao Bao). Že Yang Lu Chan je naučeno se veščino od Chen Chang Xing-a začel spreminjati in približevati njeni originalni obliki (Taijiquanu). Zanj sta značilni dve verziji veščine: zgodnja (Kwang Ping Style - v njem so vidni še nekateri elementi Chen stila) in kasnejša verzija (Old Yang Style). Najpomembnejši nasledniki Yang Lu Chan-a so:
    ->  Yang Ban Hou (1837-1892) (sin);
    ->  Yang Jiang Hou (1842-1917) (sin);
    ->  Wu Yu Xiang (1812-1880) (Wu / Hao Style) - (a blend of Yang Taijiquan with Chen "Small Frame" Taijiquan);
    ->  Wang Lan Ting -> Li Rui Dong (1851-1917) [Li (Five Star) Style] - (a blend of Yang Taijiquan with others Taijiquan styles, Xing Yi Quan and Bagua Zhang).

Yang Ban Hou Lineage
Yang Ban Hou-a (1837-1892) [Yang Pan Hou, Yang Yu, Yang Yok] in njegov brat Yang Jian Hou sta prvotno učila stari Yang stil (Yang Ban Hou je sicer najprej učil tudi zgodnjo verzijo Yang stila z elementi Chen stila iz katere je nastal Kwang Ping Style). Yang Lu Chan je za potrebe javnega učenja iz Taijiquana odstranil nekatere težke elemente kot so skoki in sunkoviti gibi, ravnotako je še malenkost spremenil Yang Ban Hou. Njegova veščina je običajno poimenovana kot "Small frame" in ohranil jo je njegov učenec Wu Meng Xia. Najpomembnejši nasledniki Yang Ban Hou-a so:
    ->  Yang Zhao Peng (1872-1930) [sin - Yang Zhao Pen, Yang Zou Pun, Yang Ling Xiao] - Yang Zhao Peng je bil tudi učenec od Chen Xiu Feng-a, po smrti očeta pa je postal učenec Yang Cheng Fu-ja;
    ->  Wu Quan You (1834-1902) -> Wu Jian Quan [Wu Chien Chuan] (1870-1942) [Wu Style];
    ->  Wang Jiao Yu [Wong Jao Yu] (1836-1939) -> Kuo Lien Ying (1891-1984) [Guang Ping Style];
    ->  Yang Shao Hou (1862-1930) (nečak) - Yang Shao Hou je bil učenec strica Yang Ban Hou-a in očeta Yang Jian Hou-a;
    ->  Chen Hsiu Feng (Chen Xiu Feng, Chen Xia Feng);
    ->  Niu Lian Yuan [Niu Lien Yuan] -> Wu Meng Xia (1905-1979) (Wu Meng Hsia).

Yang Jian Hou Lineage
Yang Jian Hou (1842-1917) [Yang Chien Hou, Yeung Kin Hou] je veščino, iz katere je Yang Lu Chan za potrebe javnega učenja iz Taijiquana odstranil nekatere težke elemente kot so skoki in sunkoviti gibi, še malenkost spremenil. Njegova veščina je običajno poimenovana kot "Medium frame" in ohranil jo je njegov učenec Wang Yung Quan. Najpomembnejši nasledniki Yang Jiang Hou-a so:
    ->  Yang Cheng Fu (1883-1936) (sin);
    ->  Zhan Qin Lin [Chang Ching Ling, Zhang Ching Ling, Chang Yin Lin] (1887-1969) -> Wang Yen Nien (1914-*) in Cheng Man Ching - Zhan Qin Lin je bil učenec Yang Ban Hou-a, Yang Jian Hou-a in Yang Cheng Fu-ja (z njim je začel vaditi pri 14-ih letih) ter taoista Zuo Lai Feng-a [Zou Yifeng]. Wang Yen-Nien [1914-*] je bil učenecWang Xingwu-a (učenec Yang Ban Hou-a od leta 1932 do leta 1937), taoista Zhang Maolin-a (leta 1939) ter Zhan Qinglin-a (med leti 1945 in 1949). - (a blend of Yang Taijiquan with the teaching of the taoist Zou Yifeng);
    ->  Wang Chong Lu [Wang Zhong Lu] -> Wang Yong Quan (1903-1987) (Wang Yung Quan, Wang Yong Chuen) [Wei Shu Ren lineage], Wang Yong Quan je bil tudi učenec Yang Jian Hou-a, Yang Shao Hou-a in Yang Cheng Fu-a;
    ->  Li Jing Lin [Li Ching Lin, Lin Kim Lam] (1884-1931) -> Chang Tung Sheng [Ch'ang Dung Sheng] (1906-1986) (Ch'ang Style) - (a blend of Yang Taijiquan with Shuai Jiao) in Ku Yu Chang (-> Yim Sheung Mo);
    ->  Xu Yu Sheng (Xu Long Hou, Xu Chong Hou) (1879-1945).

Yang Shao Hou Lineage
Yang Shao Hou-a  (1862-1930) [Yang Zhao Xiong, Yang Meng Xiang, Yeung Siu Hou, Yang Chao Hsuing] se je Taijiquan-a večinoma naučil od strica Yang Ban Hou-a (small frame) ter izoblikoval Taijiquan v katerem se izmenjujejo hitri in počasni gibi (Advanced small frame / High frame). Prvotno je učil Taijiquan javno (njegova veščina je bila enaka tisti Yang Cheng Fu-ja - "Large frame"), postopoma pa jo je spremenil v "High frame" in jo je pričel učiti privatno (na domu učencev, ko so ti obvladali že "Large frame").
Najpomembnejši nasledniki Yang Shao Hou-a so:
    ->  Chen Pan Ling (1900-1967) (Orthodox "Cheng Tsung" Style) - Chen Pan Ling je bil učenec od Yang Shao Hou-a, Wu Jian Quan-a in Xu Yu Sheng-a ter se je učil v vasi Chen (Chen Jia Gou). V letu 1941 je bila s strani komisije od "Central Martial Arts Institute" v Nijaning-u pod vodstvom Chen Pan Ling-a oblikovan "Integrated TaiChi Chuan". - (a blend of Yang Taijiquan with Chen and Wu elements);
    ->  Yang Zhen Sheng (Yang Chen Sheng, Yang Zheng Sheng) (1878-1939) [sin] - Yang Zhen Sheng je po smrti očeta pa je postal učenec Yang Cheng Fu-ja;
    ->  Hou Chi Kwang (1905-1998) [Huo Chi Kwang, Huo Chi Kwuan, Huo Qi Quan] - (version of a meditative form);
    ->  Tian Zhao Lin [Tien Shou Lin, Tyan Zhao Lin, Tien Chao Ling, Tian Shao Xian] (1891-1959) -> Shi Tiao Mei (-> Tchoung Ta Tchen), Yearning Kung Chen [Chen Yen Lin] (1906 - * ) in Tian Ying Jia (-> Tian Bing Yuan -> Yao Guo Qing) - Tian Zhao Lin je bil učenec Yang Jian Hou-a in Yang Shao Hou-a ter tudi Yang Cheng Fu-ja. Tchoung Ta Tchen je bil učenec Hsiung Yang Ho-a, Shi Tiao Mei-a in Cheng Man Ching-a, ter je v letih 1960 je na osnovi "Old Yang Style" ustvaril simetrično formo "Double Form Yang Tai Chi Chuan", katera je podobna formi Cheng Man-ching-a vendar je veliko bolj dodelana.;
    ->  Hsiung Yang Ho [Hsiung Young Hou] (1886-1984) - Hsiung Yang Ho je bil učenec Yang Jian Hou-a in Yang Shao Hou-a. -> Tchoung Ta Tchen in Liang Tung Tsai;
    ->  Wu Tu Nan (1883-1989) Wu Tu Nan je bil učenec Wu Jian Quan-a in Yang Shao Hou-a - (a blend of Yang Taijiquan with Wu elements).

Yang Cheng Fu Lineage
Yang Cheng Fu-ja (1883-1936) [Yang Shao Ching, Yang Chao Ching, Yang Zhao Qing, Yang Sau Chin, Yang Cheng Pu, Yeung Ching Po] se je Taijiquan-a naučil od očeta Yang Jian Hou-a (medium frame). Iz veščine je odstranil eksplozivne gibe in izoblikoval Taijiquan s počasnimi, enakomernimi in nepretrganimi gibi (Big frame). Nekateri trdijo da so te spremembe posledica prilagajanja Taijiquana javnemu učenju, najverjetneje pa je to posledica evolucije Taijiquan-a oziroma njegovega prebiližanja originalnemu stilu (Zhang Sanfeng Taijiquan) skladno z rokopisi Zhang Sanfeng-a.
Najpomembnejši nasledniki Yang Cheng Fu-ja so:
    ->  Fu Zhong Wen (1907-1994) (Authentic Yang Taijiquan) - Fu Zhong Wen je bil nečak Yang Cheng Fu-ja in z njim je začel vaditi leta 1912  (pri 9-ih letih) ter z njim vadil do njegove smrti (24 let). Fu Zhong Wen je glavni naslednik veščine Yang Cheng Fu-ja (vodenje širjenja Yang stila mu je Yang Cheng Fu predal pred smrtjo). Fu Zhong Wen je poučeval tudi tri mlajše sinove Yang Cheng Fu-ja po njegovi smrti.  -> Fu Sheng Yuan -> Fu Qing Quan;
    ->  Chen Wei Ming (1881-1956) - Leta 1915 je začel Chen Wei Ming-a poučevati Sun Lu Tang veščini Xing Yi Quan in Ba Gua Zhang. Z Yang Cheng Fu-jem je začel vaditi leta 1917 (pri 36-ih letih) in bil je njegov najstarejši učenec. Chen Wei Ming je bil glavni promoter poenostavljenja Yang stila pri Yang Cheng Fu-ju za potrebe javnega (množičnega) poučevanja. Po smrti Yang Cheng Fu-ja je Chen Wei Ming vpeljal dodatne spremembe (med katerimi je tudi uporaba "unweighted pivots"). Chen Wei Ming je bil glavni učitelj Yang Cheng Fu-jevih mlajših sinov. Spremembe, ki jih je vpeljal, so vidne tudi v standardiziranem Taijiquan-u. "Unweighted pivots" v Taijiquan je Chen Wei Ming vključil po zgledu Xing Yi Quan-a. -> Liang Zheng Yu in Lee Shu Pak;
    ->  Tung Ying Chieh (1886-1961) Dong Ying Jie je kot najstnik začel vaditi Hao stil Taijiquan-a z Li Xiang Yuan-om [Li Xiang Yun, Li Bao Yu] (1888-1961) (učenec od Hao Wei Zheng-a), kasneje leta 1919 (pri 29-ih letih) pa je postal učenec Yang Cheng Fu-ja. Z Yang Cheng Fu-jem je vadil do njegove smrti (17 let) in bil je njegov najboljši učenec. -> Tung Hu Ling -> Tung Kai Ying;
    ->  Yang Sau Chung (1910-1985) [sin - Yang Shao Zhoung, Yang Shou Chung, Yeung Sau Chung, Yang Zhen Ming] - Bil je najstarejši sin Yang Cheng Fu-ja in z njim je začel vaditi leta 1918 (pri 8-ih letih) ter vadil z njim do njegove smrti (18 let). Yang Sau-Chung in njegovi mlajši brati so bili po smrti očeta leta 1936 ločeni, saj se je družina vrnila domov v Yongnian in Yang Sau-Chung je ostal v Guangzhou. Yang Sau Chung je zapustil Kitajsko leta 1949 in se preselil v Hong Kong, kjer je bil do smrti. Yang Sau Chung je edini družinski naslednik stila. Yang Cheng Fu je celotno veščino družine Yang posredoval le petim učencem (nekateri trdijo da so bili notranji učenci le trije: starejši sin, Chen Wei Ming [prvi naslednik] in Fu Zhong Wen), svojega sina pa je določil kot svojega glavnega naslednika. -> Ip Tai Tak, Chu Gin Soon in Chu King Hung (-> Erle Montaigue je ustvaril "Old Yang Style" na podlagi forme Cheng Pan Ling-a v katero je vključil elemente old Yang, old Chen in old Wu [rekonstrukcija Yang Lu Chan-ove forme]). Ravno tako je veščino prenesel na hčere Yang Tai-Yee, Yang Ma-Lee in YangYee-Li.;
    ->  Yang Zhen Ji (1921- ) [sin - Yang Zheng Ji, Yeung Chung Kee, Yang Chen Chi] - Yang Zhen Ji je bil edini sin Yang Cheng Fu-ja, poleg Yang Sau Chung-a, ki je vadil z očetom. Yang Zhen Ji je začel vaditi z očetom (in starejšim bratom) leta 1927 (pri 6-ih letih) in je z njim vadil z njim do njegove smrti (9 let). Yang Zhen Ji je učil Taijiquan tudi mlajša brata: Yang Zhen Duo in Yang Zhen Guo. Glede na to, da je bil Yang Sau Chung razdvojen od svojih mlajših bratov po smrti očeta (mlajši brati so se vrnili z družino domov, medtem ko je Yang Sau Chung ostal v Guangzhou), se ti od njega niso mogli naučiti celotne veščine. -> Yang Zhen Duo in Yang Zhen Guo (1928-) [sin - Yang Zheng Guo, Yeung Chung Kwok, Yang Chen Kuo] (Yang Zhen Guo je zečel vaditi zelo mlad z družino Yang, vendar z očetom praktično ni vadil);
    ->  Yang Zhen Duo (1926-) [sin - Yang Family Taijiquan - Yang Zheng Duo, Yang Zhan Dow, Yeung Chung Tood, Yang Chen Tuo] - Yang Zhen Duo je začel vaditi z očetom (in starejšima bratoma) leta 1932 (pri 6-ih letih) in je z njim vadil z njim do njegove smrti (4 leta). Med najpomembnejšimi učitelji Yang Zhen Duo-a je bil Fu Zhong Wen. Yang Cheng Fu je umrl, ko je imel Yang Zhen Duo zelo mlad (10 let). -> Yang Jun;
    ->  Cheng Man Ching (1901-1975) (Cheng Man Ching Style) - Cheng Man Ching je bil učenec Yang Cheng Fu-ja [6 let] in Zhan Qin Lin-a [3 mesece pred letom 1937];
    ->  Zhao Bin (1906-1999) -> Zhao Yao-Bin;
    ->  Cui Yi Shi (1892-1970) (Cui Lizi) -> Zhang Yongtao;
    ->  Li Ya Xuan (Li Chun Nian, Li Ya Qian) (1894-1976) - Li Yaxuan je postal Yang Chengfu-jev učenec leta 1914 (pri 20-ih letih) in je z njim traniral 18 let. -> Chen Long Xiang in Li Min Di;
    ->  Hu Yuen Chou (1903-1997) (Woo Van Cheuk) - Od leta 1929 do 1931 je vadil pod Chen Wei Ming-om, od leta 1932 do 1934 pa pod Yang Cheng Fu-jem. -> Doc-Fai Wong;
    ->  Wu Hui Chuan (1890-1936) - Vaditi je začel z Yang Ban Hou-jem ter kasneje je vadil z Yang Cheng Fu-jem. -> Lin Du Ying;
    ->  Niu Chun Ming (1881-1961) - Vaditi je začel leta 1902 z Yang Jian Hou-jem ter kasneje je vadil z Yang Cheng Fu-jem. -> Ding Shuide.

Cheng Man Ching Lineage
Najnovejši Yang stil je verzija od Cheng Man Ching-a (1901-1975) (Zheng Man Qing). Gre za distilat Taijiquana (moderni) - veščina očiščena vseh elementov, katere so izvirale iz Shaolina in dodatkom taoističnega Neigong-a. Cheng Man Ching je iz veščine odstranil vse "eksterne" borbene tehnike, o tem pa se je predhodno posvetoval s svojim učiteljem Yang Cheng Fu-jem, in leta 1938 ustvaril 37-delno formo. Na oblikovanje njegovaga stila je veliko vplival Zhan Qin Lin, kateri mu je predvsem prenesel Zuo Lai Feng-ov sistem Neigong-a. Leta 1949 je prišel v Taiwan, kjer je vadil in poučeval. Nekateri trdijo, da naj bi 37-delno formo izoblikoval Yang Pan Hou. Najpomembnejši nasledniki Cheng Man Ching-a so:
    ->  William C. C. Chen (1935-*) - Taijiquan je začel vaditi v letih 1950 s Cheng Man Ching-om, leta 1958 je osvojil drugo mesto na tekmovanju v Taiwanu in leta 1965 je ustanovil šolo Taijiquan-a v New York-u. Znan je po svojih številnih borbah.;
    ->  Huang Shen Hsien (1910-1992) (Huang Xiang Xian, Hueng Sheng Shyan) - S Cheng Man Ching-om je vadil 10 let ;
    ->  Liang Tung Tsai (1900-2002) - Liang Tung Tsai je bil učenec od Hsiung Yang Ho-a in Cheng Man Ching-a (od leta 1946 dalje).